Krknjaši – Jadrtovac, Morinjski zaliv

Krknjaši so prijetno in ponoči mirno sidrišče. Podnevi postane zaliv kot Dolenjske toplice. Gregorjeva primerjava je jasna takoj, ko pridrvijo prve izletniške barke. Do zadnje nisva čakala.

Na odprtem morju so mrtvi valovi iz različnih smeri in premalo vetra za jadranje. Ubijalska kombinacija pri 35 stopinjah. Miren privez najdeva šele v Morinjskem zalivu pred Jadrtovcem. Začuda smo edina naseljena jadrnica. Sidrava nedaleč od urejene obale, ker pričakujemo obisk. Na edinih dveh mestih, kjer je morje ob pomolih “dovolj” globoko (cca 1,8m) sta stalno vezana gliserja.

Nečakinja z družino tabori v kampu Adriatic pri Primoštenu. Otroci proti večeru zavzamejo Laro. Uživajo v raziskovanju barke in plavanju okoli nje. Morje ima tu 29 stopinj…
Mi “odrasli” se medtem hladimo s savinjonom Moser, ki sta ga, primerno ohlajenega, Teja in Erik prinesla s seboj.

Stračinica, Korčula - Krknjaši

Morje je prepolno jadrnic, gliserjev in turističnih bark različnih velikosti, zato Hvar izpustiva. Kurz usmeriva z najbolj zahodnega rta Korčule, na najbolj severni Pakleni otok, Vodnjak in od tam na SZ rt Šolte. Vreme za pomorce opozarja na 35 vozlov SZ vetra, zato izplujeva zgodaj. Na začetku je burin preslaboten, SZ veter se le nakaže, motorirava. Še pred Vodnjakom zapiha ugoden veter iz zahoda. Od tam smo še jadra - malo manj, malo več in ponovno malo manj v orco – pravzaprav idealno. 35 vozlov vetra nisva srečala.

Brez bordižade prijadrava do Krknjašev, kjer zagledava Lungo. Tokrat sta na njej Sonja in Vinko. Lungitisi so že na poti v službo.

Ko se zasidrava, naju oblije vročina. Veter piha čez Drvenik veli, ki zrak še dodatno ogreje. Kot v pečici je. Skok v morje je rešitev le za kratek čas.

Po sončnem zahodu prideta na klepet Sonja in Vinko. Čebljamo do polnoči, a ohladitve ne dočakamo.

Prižba – Vela Luka – Stračinica, Korčula

Počasi motorirava ob južni korčulanski obali proti “domov”. Vročina se stopnjuje, veter pojenjuje.

Podava se v Velo luko v boj za vodo in privez za nakupe. Vodo dobiva brez problemov, samo za isto ceno jo v Grčiji dobiš 1 tono. Privez zamenjava z dnevnim čarterjem na pomolu pred trgovino kmetijske zadruge Blato. Pri luškem redarju si izboriva 15 minut, nato kot utrgana 1 uro letava pri 35 stopinjah brezoblačnega neba po trgovinah, kmetijski zadrugi, za olje in vino, bankomatih, ker vsak ne dela, tržnici in mrtva končava na Ožuljskem, preden se iz turističnega utripa visoke sezone odplaziva v zaliv Stračinica, kjer sidrava poleg dveh jadrnic internacionalnega roza kluba z zelo prijaznima posadkama.

Kaže na miren spanec.

Lastovo, Jurjeva luka – Korčula, Prižba

Danes imava počitnice.

Šla sva na pivo in pol, se kopala in premaknila za celih 10 milj v Prižbo na Korčuli. Dve uri sva krasno jadrala, potem pa sva se od marete “krasno” zibala celo noč pri 30 stopinjah.

Vieste, Italija – Lastovo, Hrvaška

Ob sončnem vzhodu izplujeva iz Viesta proti 62 milj oddaljenemu Lastovu. Vetra ni prav veliko.
1/3 jadrava, 1/3 voziva italjančka in 1/3 motorirava. Minilo je še kar hitro, čeprav se ni dogajalo prav nič zanimivega. Ribe niso prijemale, ladijski promet je bil redek, morje mirno.

Ob 18h se veževa na carinski pomol v Ubliju na Lastovem in se predava v obdelavo zelo prijaznemu policaju (nadvse prijaznemu, glede na hrvaške izkušnje). A nasmešek mine, ko se na ekranu pri podatkih o naši jadrnici pokaže rdeč trak, ki pomeni prekršek in grozečo kazen. Takoj dvigne telefon in pokliče nadzorni center v Zadar. Pri izhodu iz Hrvaške, bilo je pred dvema mesecema in pol na Visu, naj bi namreč prečkala mejo teritorialnega morja šele 5 ur po odjavi. Po njihovem mnenju pa bi to moralo biti prej, kar pomeni, da nismo šli takoj in naravnost v mednarodne vode, ampak smo se morda še kje ustavljali… Potrebnega je bilo kar nekaj prepričevanja glede dejanske ure odhoda iz pristanišča Vis in takratnih neugodnih vremenskih pogojev, da sva jo odnesla samo z ustnim opominom namesto 2.000 kn minusa. Kako nadzirajo in presojajo prehode meje nisva uspela razvozlati, izvedela pa sva, da se z nadzorom prehodov v Zadru ukvarja 50 dobro plačanih ljudi.   

Edina razburljivost tega dne je, da Ota pri skoku z barke na carinski pomol malo podceni razdaljo, ali pa je bila želja po kopnem prevelika in čofne v morje. Osvežitev ji ni škodila. Iz vode jo izvlečem kar s sprehajalno vrvico in nadaljujeva na zaslužen sprehod.

Kapitan obišče še kapitanijo, da bodo papirji, kot je treba. Po obisku črpalke gremo v Jurjevo luko. Veliko bark je okoli nas, več kot smo jih navajeni doslej. Kljub temu v zalivu najdemo privez sidro/kopno.
Preden se pospravimo v podpalubje nas obiščejo čuvaji naravnega parka Lastovsko otočje in poberejo vstopnino: 110 kn za 1 dan ali 200 kn za 7 dn za barko do 12m. En dan bo tokrat dovolj, kaj več drugič.

Po večernem kopanju in prehranjevanju prav kmalu mirno zaspimo.

Bisceglie – Vieste

Orto italijanski Biscegli je pravi kraj za zaključek pohajanja po Italiji. Je nasprotje bleščečih turističnih mest, južno italijanski vsakdan…

Dvigneva glavno jadro in se pred mestnim valobranom med vožnjo namočiva v morje. Ko lezem nazaj na barko in pospravljam lestev, čof, človek v morju. Ni bilo za trening. Kapitan je moral zares obrniti barko in me pobrati iz morja. Usmerjali so ga moji zvočni signali, kajti v morju sem ob izplutju opazila meduze (take kot v Katakolonu, velike mastne, slastne).

Do Viesta jadrava vseh 40 milj na vzhodnik. Ob 8h zvečer se veževa na zapuščen ponton nikdar končane marine, nasproti plačljivih vezov. Tudi sosedi z italijanske barke gredo na Lastovo. Izpluli bomo zgodaj oni ob 3h zjutraj midva ob 6h – čemu bi plačevali privez.
Po kopnem se sprehodita samo Ota in kapitan.