Petriti–Gouvia

Zasebna plaža je sicer vaška plaža, nič hudega. Po nakupu rib od lokalcev, smo se zjutraj vsi, z Oto vred, ponovno podali na plavanje. So nam pa vrli ribiči povedali, da so velike sardele, ki jih obožujemo, primerne le za vabe in nam jih prodali 3 kg za 5 €.

Med potjo do mesta Krf smo morali ponovno skočiti v morje, da se nismo stopili.

Dobro, da je v marini Gouvija bazen. Najmlajši član posadke je po 14 dneh “križarjenja” končno splaval – v bazenu…
Zvečer so nastopile sardele na tabletke in sardoni na karpačo (z Ašičem namesto limon) za staro in novo posadko. Kljub vročini nam je bilo zelo prijetno.

Sivota–Petriti

Jutranji sprehod:

Po kopanju za prvim rtom odmotoriramo proti Krfu, saj ni niti sapice in je božjastno vroče.

Imamo srečo in najdemo vez na pomolu v Petritiju, ribiški vasici, ki nam nudi vse kar rabimo. Najpomembnejša je ta hip vsekakor plaža, sledi taverna…

100 m od pomola imamo peščeno plažo s tušem samo za nas. Celo Ota gre popolnoma prostovoljno v morje in mirno plava z nami. Res je vroče. Ko se dovolj ohladimo od zunaj, se preselimo v taverno. Ko smo ohlajeni še od znotraj, gremo lovit ribe.

Jutri nas v marini Gouvia na Krfu otroci zapustijo in dobimo nova člana posadke, zato je potrebno dan izkoristiti.

Zaliv dveh skal–Sivota

Vetra ob obali ni, so pa veliki mrtvi valovi in počasi se valimo naprej na sever.

Sivota in otočki okoli mesta so prav lep konec sveta, čeprav je feragosto tu in Italijani povsod. Zalivčkov za sidranje je veliko, a nam ni uspelo zariti sidra v dno, kljub devetim poskusom. Ali je bila trda trava, ali trdo dno. Po dobri uri obupamo in gremo v pristanišče, marino, kjer najdemo edini še možni vez na čelu pomola zraven srbske jadrnice. Kopamo se kar na zunanji strani pomola. Po dobri ribji večerji (Matkov ulov, ker novopečeni ribič še ni v formi) pozno v noč raziskujemo prijetno mesto. Vse nas malo spominja na Vrsar.

Levkas, Levkas–Zaliv dveh skal

Še malo prijetnega Levkasa:

Malo pred enajsto se vendarle odvežemo in zaplujemo naprej po kanalu na sever. Čaka nas še zadnja ovira, plavajoči most, oziroma trajekt, ki dvigne stranski rampi in se zavrti, da ladje lahko plujejo mimo. Odpre se vsako polno uro. Ravnokar so ga obnovili, pobarvali. Že zdavnaj bi lahko zgradili most, kar bi bilo veliko ceneje, vendar ga prebivalci Levkasa nočejo. Izgubili bi status otoka.

Na izstopu iz kanala vetra ni. Pri močnem maestralu mora biti vplutje in izplutje iz kanala kar naporno. Morje je plitvo in sipine pred izhodom / vhodom niso prav konkretna zaščita pred valovi, ki so tu praviloma veliki.

Motoriramo mimo Mitikasa, kjer se kopamo za čermi, Ligije, ki ima mali mandrač, in sidramo v Zalivu dveh skal (Two rocks Bay), 2 milji južno od zaliva Fanari. Zaliv dveh skal leži sicer za tremi skalami in je dobra zaščita za vetrove 4. in 1. kvadranta. Seveda je v nasprotju z vsemi napovedmi ponoči pihalo iz smeri 120, a ne močno. Dno je krasna mivka, okolica pa kot Elafiti.

Srečni lastnik nove ribiške palice za tune nam ni postregel s karpačom, se je pa Matko lotil rib okoli barke s trnkom.

Zaliv Dessimou, Levkas–Levkas, Levkas

Zjutraj se odpeljemo okoli polotoka med zalivoma Dessimou in Vlikro v Nidri. Kazalniki za vodo in nafto so na rdečem. Prijazen upravljalec čarter baze Marco, Anglež, nas sprejme na svoj pomol, naroči kamjonček z nafto, nam da na razpolago vodo za 5 € in pove veliko zanimivega.

Skozi kanal plujemo v mesto Levkas in parkiramo na mestni rivi, zastonj. Elektrike ni, voda je na vodomat. Privezi v marini 100 m stran so poznani kot dragi.

Zvečer pohajamo po mestu, ki nas s svojo živahnostjo prijetno preseneti.

Naš kapitan si sredi noči izpolni skrito željo. Kupi palico za lovit tune. Od sedaj naprej jemo samo še tune na karpačo, na brodet a bianco, pečene, pohane….