Mali Iž–Olib–Ilovik–Jadriščica–Bijar–Polje–Vrsar

Četrtek, 18.8.
V Komoševi, Mali Iž, sva se privezala na notranji strani zunanjega pomola, s pomočjo muringov, bočno v četverovez. V mandraču je bilo zasedeno. Po 274 stopnicah sva se povzpela do milivojeve hiške, kjer smo preživeli prav lep večer z Milivojem in njegovim sošolcem Dinkom, ki sicer živi v Brooklynu. Milivoj je hrustljavo spekel pasarete, male neprave liste, da smo kar cele grizljali ob domačem vinu…

Petek, 19.8.
Zjutraj doživiva prvo pravo nevihto tega potovanja. Pihnila je tramontana, ulil se je dež s točo velikosti graha, grmelo in treskalo je zelo, zelo blizu nas, da so nam šli kar lasje pokonci. Barko je temeljito razsolilo. Za zunanjim pomolom smo dobro poskakovali. Kaj hujšega ni bilo, le kasneje, ko se je veter obrnil na vzhod, je malo nagajal pri izplutju.

Veter nas je gnal do Molata, nato Yanmar do Oliba. Pred mestom Olib ni več boj, ostali pa so betonski bloki. Zgledovala sva se po sosedih Italijanih. Kapitan je skočil v morje in nas privezal na blok v bližini pristanišča, nasproti pokopališča. Po obhodu vasi in dobri pici smo prav mirno spali.

Sobota, 20.8.
Zjutraj vetra ni. Gremo na Ilovik na kratek sprehod in pivo. 60 boj pod Sv. Petrom upravlja po novem podjetje iz Lovrana, priveze in boje v pristanišču pa luška uprava iz Malega Lošinja, ki si je omislila inovacijo v obliki propelerjev za privez več plovil na en blok! Nadaljujemo proti Punta Križi. Pivo je odlično vplivalo na veter. Celo pot je pihal prijazen zahodnik. V Jadriščici so boje (150 kn) na pomolu v Pogani pa muringi (30 kn/m). Sidrati se v zalivu po novem ne sme. Nov je tudi ponton nasproti Drage. Zaenkrat ima vodo, nima še elektrike in povezave s kopnim, zato sva plačala akcijsko ceno 100 kn. V izobilju vode je Ota doživela generalno čiščenje, kar bi verjetno najraje izpustila.

Nedelja, 21.8.
Napovedana je močna burja in prehod fronte, zato sva se odločila za Osor. Po kopanju v zalivu Sonte, se priveževa pred mostom in greva pogledat stanje na dugi strani, v Bijarju. Prostora je bilo dovolj in ko ob 17h odprejo most, zaplujeva tja. Ravno po povratku z dobre večerje v Osorju pridrvi vremenska fronta nad nas. Menda je prav orkansko pihalo, a ne v Bijarju. Tri ure je lilo kot iz škafa in bilo je nekaj valovanja, pravi kapitan – mojega spanca vse skupaj ni motilo.

Ponedeljek, 22.8.
Zjutraj dobimo obisk.

Opoldne je burja že bolj krotka in s skrajšanimi jadri odrineva čez Kvarner. Najprej glisiramo, potem lepo jadramo in zadnje milje pred Kamenjakom doživimo maestral. Do zaliva Polje motoriramo, da nebi tja pripluli sredi noči. Priveževa se na standardno mesto na čelu pomola, ki je uradno operativni del obale. Edina napaka so bili klobuki…

Torek, 23.8.
Zjutraj obljubljena burja. Idealno za jadranje do vhoda v luko Pula. Tam nas skoraj prekucnejo nepričakovano močni sunki. Pri obratu proti vetru, seveda v bližini obale, se zatakne genova, a jo kapitan pravočasno odhaklja. Komaj priorcamo v Fažanski kanal in uživamo do Barbarige, ko burja izdihne. Pet milj naprej nastopi zahodnik in uživanje se nadaljuje do otožnega konca.

Ob 17h30 pristanemo v Vrsarju, živi in zdravi, le malce žalostni, ker je potepanje tako hitro minilo….

Stari Trogir–Zlarin–Sv. Nikolaj, Murter

Z rahlimi zahodnimi vetrovi počasi jadrava proti severu Jadrana.

Iz Starega Trogira sva v ponedeljek prišla do Zlarina in sidrala na običajnem mestu, južno od vile Antona Maglice (Maglite). Zvečer sva obiskala Ano in Veliborja in malo obnovila najine grške dogodivščine.

V torek sta na Zlarin z linijo prispela Jordanka in Tonči. Pripravili smo kosilo na naši barki in do večernega violinskega koncerta v osrednji cerkvi na Zlarinu klepetali v nedogled. Zaključili smo v taverni Alduro na WiFi-ju in pivcu.

Včeraj sva se preselila v zaliv Sv. Nikolaja na Murterju, kjer dopustujeta Marjan in Helena. Ob odličnem heleninem ribjem slow food-u se je prijetno druženje zavleklo pozno v noč.

V zalivu je bila včasih solilnica rib. Od dejavnosti je ostala samo še tabla.
In še pogledi z bližnjega griča:

Danes sta Marjan in Bogdan že pred sončnim vzhodom odhitela na ribolov. Rezultat sta bili dve hobotnici. Opoldne sva lep in miren zaliv zapustila in sedaj počasi jadrava proti Ižu.

Stračinska, Šolta–Stari Trogir

Zjutraj spet malo planinarjenja. Obala je strma. Po betonski cesti za robinzonske hišice se povzpneva navzgor, da bi videla čez na splitsko stran. Polno je oljk, borov gozdov in številne apnenice. Do razgleda na drugo stran nisva prišla, čeprav sva se dvignila za več kot 100 m.

Ko se vsa prepotena vrneva, sledi kopanje stil Bohinj. Voda ima 20 stopinj!
Ni čudno, da me že nekaj dni zebe. Navajeni smo na 10 stopinj višjo temperaturo zraka in vsaj 5 stopinj toplejše morje. Le Ota se nič ne pritožuje. Začela je normalno jest, predpriprave na zimo.

Ker vetra še ni, si od blizu ogledamo zunanje zalive Šolte. Od Šešule naprej jadramo na zahodnik s strašno hitrostjo 3 vozlov. Sidramo v zalivu Stari Trogir. Sledi kopanje v vodi, ki ima 22 stopinj. Ko sonce zaide se tudi zrak ohladi in vse kliče k spanju.

Čarnjeni, Ščedro–Stračinska, Šolta

Že dolgo nismo planinarili, zato smo morali na marš čez otok, iz zaliva Čarnjeni v zaliv Monastir (nasproti Zavale) in nazaj. Planinske poti so označene in delno speljane po požarnih cestah. K sreči je bila vmesni cilj gostilna s pivom - Karlovačko.

Motor je brnel mimo Hvara, kjer je Bogdan skočil na obalo in nabavil kruh, vse do rta Pelegrin. Tam končno raztegneva jadra. Tik pred tem na samam rtu lepo opereva sprednjo kabino od znotraj. Je bilo odprto sprednje okno pod čolnom in čisto majčkeni valovi.

V Stračinsko na Šolti smo prileteli dokaj hitro, malo dlje je kapitan iskal ustrezno mesto za sidranje. V desnem roglju smo dobro skriti, le morje ni prav umirjeno.