Zgodaj smo se poslovili od lepe Erikousse. Po velikih mrtvih valovih iz severo-zahoda smo zapluli proti Albaniji. Najbolj neugodni so bili pred rtom Linguetta (italijansko, albansko si zlomiš jezik) nasproti Vlore, kjer je najožji del med Italijo in Balkanom in so tokovi zelo močni. Če je maestral močan, kot včeraj in tok navzgor, kar je običajno, mora biti tukaj prava norišnica.
Na rtu in za rtom so ostanki albanskih obrambnih objektov. Nekateri so danes že spremenjeni v turistične. Edini otok, ki ga premorejo je še vedno v rokah vojske, a so organizirani obiski turistov menda dovoljeni.
Prečkali smo minska polja in preživeli. Min že dolgo ni več, so pa polja na najnovejši elektronski karti še vedno precizno označena.
V marini nas pričaka upravnik Luigi in policaj, ki budno pazi kaj se v marini dogaja, kdo pride in kdo gre. Po predhodnem dogovoru z Luigijem smo vstopne formalnosti rešili kar v marini in nam ni bilo potrebno iti najprej v Vloro. Vstop nas je stal 80 €, kar je več kot smo pričakovali glede na informacije pridobljene iz raznih virov. Če je to enkratna pristojbina, bomo še videli. Dvomim…
Sonja ima danes rojstni dan. Proslavili smo ga v ribji restavraciji na bližnji plaži. Lepo so nas razvajali. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar