To pot z avtom. Najeli smo Forda Fokus za 40 € za en dan in se stlačili vanj. Imel je delujočo klimo, sicer ne bi preživeli. Največ prostora si je priborila Ota…
Po navodilih Mareta, velikega poznavalca Albanije, smo se iz Orikuma odpeljali proti jugu, preko 1085 m visokega gorskega prelaza Llogara. Tukaj mogočne albanske gore strmo padajo v morje in vmes se najdejo prekrasne peščene plaže s turkizno vodo. Cesta spominja na jadransko magistralo med Senjem in Karlobagom, le da se pri vsakem hudourniku še spusti in dvigne za najmanj 100 m. Skozi vasi je včasih enosmerna. Divjo pokrajino počasi osvaja turizem. Potovalna hitrost je 35 km/h.
V obmorskem letovišču Sarande, ki je prva vstopna luka za Albanijo iz juga, ugotovimo, da se s takim tempom ne bomo vrnili do večera. Neradi se obrnemo in spustimo ogled Butrinita. Do Gjirokastra se vozimo po gorski cesti čez nekaj prelazov. Najvišji je 850 m in ga naš Fokus komaj zmore. Nato pademo v rodovitno dolino. Tukaj se cesta končno izboljša. Pokrajina je res enkratna. Iz doline podobne Soški smo se spustili do rodovitnih in obdelanih gričev, močvirij in solin ob reki Vjose. Domov smo le prišli dovolj zgodaj, da smo si za mestom Vlore in njegovimi hotelskimi naselji privoščili ovčjo pojedino ter obisk trgovine. Ko so nas prodajalke zagledale, so takoj prilagodile cene…
Albanska pokrajina nas je očarala in jo bomo še obiskali.
Mare prav lepa hvala za nasvete.
Ni komentarjev:
Objavite komentar