Drač zapustimo v dežju. Ob 6.25 se uradno odjavimo port kapitanu. Do Dubrovnika je 95 milj.
Pogled na našo barko ni bil najlepši. Zasuti smo bili s pšenico, plevami in peskom s pomola, da o zasvinjanosti trupa ne govorim. Iz več razlogov upamo na burjo…
Do Budve je je bilo kar nekaj in nekaj časa smo dobro leteli. Nato burja izgine, dvigne se maestral in motoriramo. Kljub vetru in večkratnem pometanju pšenica trmasto vztraja na in v barki.
Plovbo v črnogorskih vodah nam popestri na odprtem morju najden gumenjak RIS s čisto spodobnim Tomosom 4 in pripadajočo opremo in brez prebivalcev. Verjetno so ga s priveza odpihnile nevihte pretekle nočni. Odvlečemo ga, da ne bi oviral prometa na morju in našel lastnika. Kličemo kapitanijo v Baru, a se ne javljajo. Končno jih po mobitelu izvrta Bar radio. Oni bi želeli, da jim čoln pripeljemo v Bar, mi pa ne bi delali ovinka. Malo se pregovarjamo in pošlejo proti nam gliser službe za reševanje, ki gumenjak brez ceremonij prevzame in ga odvleče na policijo.
Črnogorska obala je lepa, a koliko časa še?
Maestral je z nočjo postajal vse močnejši in valovi veliki. Kapitanu smo bili hvaležni, da se je kljub predpisom odločil, da spimo do zore v zalivu zraven Budve. Uradno je na črnogorsko kopno stopila samo Ota…
KAPITANOVA NAVODILA ZA ALBANIJO:
V Albanijo lahko državljani EU vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom (veljavnost še najmanj 6 mes).
Denarna enota je lek, vendar je skoraj povsod mogoče plačati tudi z evri. Menjalni tečaj avgusta 2016 je bil 1 evro = 135 lekov. Tako menjavo priznavajo povsod, razen včasih, ko vam prodajalec na hitro preračuna znesek v evre. Pogosto sprejmejo plačilo v okroglih evrih in vrnejo ostanek v lekih. V urejenih trgovinah sprejemajo plačila s karticami.
Cene živil, izdelkov, restavracij so na splošno nižje kot v Sloveniji ali na Hrvaškem, razen dizelskega goriva, ki stane 1,27 €/l.
Jezik komunikacije je razen albanščine še italijanščina in angleščina, tudi v pomorstvu. Poleti dopustujejo tu Kosovarji in gastarbajterji, ki pri nakupih priskočijo na pomoč s prevodom. Dobro se je naučiti prikimavanja in odkimavanja.
Minska polja, ki so označena na pomorskih kartah so že zdavnaj očiščena in plovba je zaradi tega varna. Ne priporočajo pa sidranja na teh področjih in podvodnih aktivnosti.
Literatura: Navtički vodič Jadrana (stari), Adriatic Pilot, Italijanska verzija 777 pristanišč, angleške in elektronske pomorske karte.
Obalno stražo pomaga Albancem vzdrževati italijanska Guardia costiera.
Plovila za prosti čas lahko v Albanijo priplujejo v štiri vstopna pristanišča (od severa) ali iz njih izplujejo: Shëngjin, Drač (Durrës), Vlora (Vlorë, Valona), Sarandë. Pri vplutju se je potrebno javiti kapitaniji (capitaneria) najbolje kar na 16 kanalu VHF. V Vlori se je mogoče z luškim kapitanom dogovoriti za vplutje naravnost v marino Orikum, brez postanka v Vlori. To zna urediti tudi ustrežljivi upravnik marine direttore Luigi Di Vito. Pri mestu Orikumu je edina albanska marina, narejena pred 10 leti z italijanskim sovlaganjem in velikimi upi na širjenje. Poslujejo na enak način kot na drugi strani Otrantskih vrat. Kontakti: www.orikum.it, marinaorikum@hotmail.it, divitoluigi@me.com, tel/fax +35539122248, gsm +355695350233, +393402907773.
Po vstopu v albanske teritorialne vode, se je potrebno javiti v najbližjem pristanišču za vstop. Zato je včasih smiselno paziti na to od kod in iz katere smeri ste prišli. Policijo in carino zanima predvsem ali iz EU ali tretje države, število potnikov, orožje…
Poleg prve prijave je potrebno v vsakem pristanišču pridobiti izpisnico oz. spremnico do naslednjega pristanišča in tam postopek ponoviti. Ta je cenejši, ker ne gre več za prvo prijavo. Pristanišče je potrebno zapustiti ob predvideni uri in se odjaviti luški kapitaniji. Do naslednjega pristanišča se lahko plove tudi več dni, nujno pa se je tam pojaviti in po prihodu urediti prijavo. Vmes se lahko ustavljaš tam, kjer ni prepovedano. Pomembna je izstopnica iz Albanije, ki je dokaz, da je plovilo zapustilo državo. Če bi to ignorirali, utegnejo ob naslednjem obisku nastati boleče težave. Plovilo, bi bilo uradno v Albaniji in najkasneje po 18. mesecih podleže uvoznim dajatvam.
Vstopno izstopne formalnosti lahko kapitan jahte ureja sam, je pa to nekoliko zamudno in (namenoma) komplicirano saj nihče od vpletenih nima interesa, da bi kaj poenostavili ali pocenili. Zato je priporočljivo najeti agenta, ki zna vse to urediti in na enem mestu priskrbi še druge zadeve (voda, gorivo, rentacar, taxi, informacije). Pozor na lažne agente, ki bi vzeli denar in nič prinesli nazaj. Mi smo bili v Draču zelo zadovoljni z Shipping agencijo Adetare, g.Ilir Gjergji, adetareag@gmail.com, tel/fax +355 5232614, gsm +355682036329. V Vlori pa nam je vstop uredil upravnik marine di Orikum.
Za vstopne formalnosti smo v Orikumu (= Vlora) plačali 80 €, v Draču pa je bila specifikacija stroškov: agentova storitev 35 €, (standard je 40 €), pristaniška pristojbina 20 €, privez 10 € za koledarski dan x 3 = 30 €. Skupno torej 75 € za 36 ur bivanja v pristanišču kjer ni vode, elektrike in sanitarij.
V varovani marini Orikum je v sezoni cena priveza za plovilo 9 do 10 m 40 € dnevno, vključno z elektriko, nepitno vodo in še kar urejenimi sanitarijami.
Telefonija je v Albaniji enako kot v Črni gori draga kot žafran, kar 4-10-kratnik tistega, kar smo navajeni. Siol pravi, da odhodni klic v tujino stane 1,6 €/min (Hrvaška 0,22318 €/min), dohodni 0,6 €/min (HR 0,061 €/min), SMS 0,5 € (HR 0,0732 €), MMS 0,84 € (HR 0,244 €), prenos podatkov celo 5,9 €/1MB.
Značilnosti pristanišč:
Shëngjin: 10 Nm od Črne gore, gneča, neurejeno, (ni marine) dobro zaščiteno pred vetrovi, nekoliko nižje cene agentskih in pristaniških storitev
Drač: glavno trgovsko pristanišče, (še ni marine) dokaj dobro zaščiteno od vetrov in valov, gorivo pri izhodu v mesto. Zraven trgovskega pristanišča je (glej Google, ne elektronske karte) popolnoma novo ribiško pristanišče z vso infrastrukturo, idealno za tranzitna plovila. Nima uporabnega dovoljenja, čeprav so tam na črno vezana razna domača plovila. Tujce usmerjajo v trgovsko pristanišče. Vsaj poleti zelo živahno mesto.
Vlora: trgovsko, včasih je bilo predvsem vojaško pristanišče, visoki pomoli, zaščiteno samo pred poletnim vetrom, ureja se riva. Domača počitniška destinacija. Prava, dobro zaščitena marina je 6 Nm južneje v Orikumu. Tam prezimuje tudi nekaj deset bark, med njimi Elan 48 z izolsko registracijo.
Sarandë: Privez na rivi je zaščiten pred poletnimi vetrovi, ni pa idealen. Mesto je moderno in živahno letovišče.
Ostala pristanišča: nekaj jih je predvsem južno od Vlore (Himare, Porto Palermos…), zalivi niso popolnoma zaprti. Severno od Vlore je obala nizka s plitvim morjem daleč od obale. Resen pristan je le petrolejski terminal in ob rtu Skenderbeu.
Albanija je lepa, razvijajoča se in zanimiva dežela, z nizkimi življenskimi stroški in prijaznimi ljudmi. Vsekakor se jo splača obiskati, a to velja bolj za obisk po kopnem kot po morju. Navtični obisk je potrebno skrbno načrtovati, tako glede poti in vremena, kot tudi stroškov. Razdalje so sorazmerno velike, brez možnosti za skrivanje med otoki in zalivi v primeru slabega vremena, ker jih enostavno ni. Malo je domačih (in tujih) plovil za prosti čas, zato tudi ni navtičnih trgovin, obalnih črpalk in še vedno samo ena prava marina, kjer je barka popolnoma na varnem, če jo posadka zapusti, n.pr. za celodnevni izlet na kopno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar