Četrtek, 18.8.
V Komoševi, Mali Iž, sva se privezala na notranji strani zunanjega pomola, s pomočjo muringov, bočno v četverovez. V mandraču je bilo zasedeno. Po 274 stopnicah sva se povzpela do milivojeve hiške, kjer smo preživeli prav lep večer z Milivojem in njegovim sošolcem Dinkom, ki sicer živi v Brooklynu. Milivoj je hrustljavo spekel pasarete, male neprave liste, da smo kar cele grizljali ob domačem vinu…
Petek, 19.8.
Zjutraj doživiva prvo pravo nevihto tega potovanja. Pihnila je tramontana, ulil se je dež s točo velikosti graha, grmelo in treskalo je zelo, zelo blizu nas, da so nam šli kar lasje pokonci. Barko je temeljito razsolilo. Za zunanjim pomolom smo dobro poskakovali. Kaj hujšega ni bilo, le kasneje, ko se je veter obrnil na vzhod, je malo nagajal pri izplutju.
Veter nas je gnal do Molata, nato Yanmar do Oliba. Pred mestom Olib ni več boj, ostali pa so betonski bloki. Zgledovala sva se po sosedih Italijanih. Kapitan je skočil v morje in nas privezal na blok v bližini pristanišča, nasproti pokopališča. Po obhodu vasi in dobri pici smo prav mirno spali.
Sobota, 20.8.
Zjutraj vetra ni. Gremo na Ilovik na kratek sprehod in pivo. 60 boj pod Sv. Petrom upravlja po novem podjetje iz Lovrana, priveze in boje v pristanišču pa luška uprava iz Malega Lošinja, ki si je omislila inovacijo v obliki propelerjev za privez več plovil na en blok! Nadaljujemo proti Punta Križi. Pivo je odlično vplivalo na veter. Celo pot je pihal prijazen zahodnik. V Jadriščici so boje (150 kn) na pomolu v Pogani pa muringi (30 kn/m). Sidrati se v zalivu po novem ne sme. Nov je tudi ponton nasproti Drage. Zaenkrat ima vodo, nima še elektrike in povezave s kopnim, zato sva plačala akcijsko ceno 100 kn. V izobilju vode je Ota doživela generalno čiščenje, kar bi verjetno najraje izpustila.
Nedelja, 21.8.
Napovedana je močna burja in prehod fronte, zato sva se odločila za Osor. Po kopanju v zalivu Sonte, se priveževa pred mostom in greva pogledat stanje na dugi strani, v Bijarju. Prostora je bilo dovolj in ko ob 17h odprejo most, zaplujeva tja. Ravno po povratku z dobre večerje v Osorju pridrvi vremenska fronta nad nas. Menda je prav orkansko pihalo, a ne v Bijarju. Tri ure je lilo kot iz škafa in bilo je nekaj valovanja, pravi kapitan – mojega spanca vse skupaj ni motilo.
Ponedeljek, 22.8.
Zjutraj dobimo obisk.
Opoldne je burja že bolj krotka in s skrajšanimi jadri odrineva čez Kvarner. Najprej glisiramo, potem lepo jadramo in zadnje milje pred Kamenjakom doživimo maestral. Do zaliva Polje motoriramo, da nebi tja pripluli sredi noči. Priveževa se na standardno mesto na čelu pomola, ki je uradno operativni del obale. Edina napaka so bili klobuki…
Torek, 23.8.
Zjutraj obljubljena burja. Idealno za jadranje do vhoda v luko Pula. Tam nas skoraj prekucnejo nepričakovano močni sunki. Pri obratu proti vetru, seveda v bližini obale, se zatakne genova, a jo kapitan pravočasno odhaklja. Komaj priorcamo v Fažanski kanal in uživamo do Barbarige, ko burja izdihne. Pet milj naprej nastopi zahodnik in uživanje se nadaljuje do otožnega konca.
Ob 17h30 pristanemo v Vrsarju, živi in zdravi, le malce žalostni, ker je potepanje tako hitro minilo….
Ni komentarjev:
Objavite komentar