Po adrenalinskem obisku črpalke v Korčuli, ki je izpostavljena burji, sva adrenalinsko odglisirala skozi Pelješki kanal samo na genovo, potem je vetra zmanjkalo.
Ustavila sva se v Prigradici pri znancih in bila deležna kosila po domače, po noninih receptih:
- domače taljatele kuhane na juhi od brodeta,
- sledi brodet, ki tu pomeni drobna bela riba počasi kuhana na malo vode s česnom, čebulo, poprom, soljo in kisom, servirana odcejena in ohlajena (Dlje ko stoji boljša je. Juha pa za taljatele.)
- na gardeli pečene očade izpred hiše, da nihče ne bi ostal lačen,
- priloga: domača solata in domače vino,
- sladica: palačinke z domačo marmelado.
Prijatelj Tonči je državni prvak v ribolovu s palico. Pri njemu so na mizi ribe ujete po naročilu. Ko bi se Bogdan vsaj nekaj malega naučil od njega…
Seveda sva bila pozna in sva se do sončnega zahoda komaj pretolkla skozi valove od tramontane v zaliv Čarnjeni (Portoruša) na Ščedru. Ni težko najti prostor za sidranje v zalivu polnem bark, če to prej treniraš 2 meseca v Grčiji…
Ponoči so nam nagajale le sove in perzeidi, zvezde svetog Lovre. V zalivu je bila popolna bonaca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar