Paržina, otok Ilovik

Sreda, 15. avgust 2018

Zjutraj sva se poslovila od simpatične mlade posadke Sieste in se preselila na obalo v Šibeniku na obisk k “starima” prijateljema Jordanki in Tončiju.

Četrtek, 16. avgusta 2018

Na poti iz Šibenika se peljemo mimo krajev, ki smo jih z Jordanko in Tončijem skupaj obiskovali. Spremenili so se kraji in spremenili smo se mi…
Prenočila sva za v zavetju Hrbošnjaka, južno od Jezer na Murterju.

Petek, 17. avgust 2018

V Murterskem morju sva izvedela, da se je za vedno poslovil Bogdanov stric. V tišini zaliva Maslinovica na Žutu je bil v mislih z nama.

Sobota, 18. avgusta 2018

Povratek  v Vrsar sva pospešila. Na hitro sva obiskala Milivoja na Ižu. Bil je zelo dobro razpoložen, ker ga je obiskal vnuk iz New Yorka in mu pomaga pri hišnih delih. Prenočila sva v prijaznem zalivu Jazi na Molatu.

Danes uživava miren večer v Paržini na Iloviku med 15. kompleti somišljenikov.

Jutri Unije, pojutrišnem… v petek se vrnemo na Laro. Bloger bo začasno prekinil s poročanjem in bo napisal zaključek, ko se dokončno vrnemo v kopenski dom.

Morinje (Jadrtovac)

Včerajšnji jugo je bil preslaboten, da bi nas gnal od Malega Drvenika do Morinja, kjer imamo zmenek s posadko Sieste.
V jezerskem okolju smo zasidrani že drugi dan. Glede na gostoto jadrnic v Šibenskem arhipelagu in vremensko dogajanje je prav čudno, da sta v vedno mirnem zalivu samo Siesta in Lara.
Danes zjutraj se je nad nas pripeljala vremenska fronta s strelicami, močnim vetrom in dežjem. Lilo je do 14h, kar je imelo na vse nas po včerajšnjem ponočevanju zelo zdravilen učinek. Še psa nista zahtevala sprehoda pred tretjo uro popoldan…

Nekaj malega o domačinih Jadrtovca: https://www.youtube.com/watch?v=iHc2JXFLeJw

Mali Drvenik

Omiš je bil zjutraj mnogo prijetnejši. Splezali smo na trdnjavo nad mestom, nakupili nekaj hrane in izpluli.

Jutranja burja se je obrnila v zoprn zahodnik, neprimeren za jadranje na zahod. Na motor smo vijugali med množico plovil pred Splitom in proti pričakovanju našli prosto mesto ob pomolu-valobranu v mandraču Malega Drvenika.

Za vez smo odšteli 100 kn prijaznemu in zgovornemu luškemu redarju. Elektrike in vode na tem pomolu ni. Na koncu pomola so kopalne stopnice, zato je mandrač hkrati vaški bazen. Lahko se kopaš in opazuješ odhode in prihode trajekta. Na notranji strani pomola za trajekt so urejeni trije bočni privezi za jahte in elektro priključki. Vas premore pekarnico in trgovino. Pivo si lahko privoščiš samo pred trgovino, ki je odprta kadar se pojavi lastnik.

Omiš

Preden Rasotico zasede druga garnitura bark raziščemo kopno in morje okoli nas. Nad zalivom je zapuščena vas, ki se počasi spreminja v vikend naselje. V morju ni veliko živega. Na eni strani barke je ledeno, na drugi toplice.

Vroče je in vetra ni. Edina zabava so menjajoče se slike obale.

Kapitan se je odločil prenočiti v Omišu. Cetina je edina večja reka na Hrvaškem, v katero še nisva vplula in Omiša ne poznava, razen iz avta.

Najprej vplujemo v Cetino. Na obalah ni bilo videti prostora za vez, zato sidrava pred mestom, oz. mestno plažo. Opazujeva zbiranje modernih gusarskih bark – mini cruiserjev, ki imajo danes menjavo gostov. Skok v vodo je edino, kar ohladi.

Južno od mesta je izbruhnil velik požar. Gasilska vozila drvijo sem in tja, na nebu so kanaderji. Vidi se dim, ki ga močan popoldanski maestral nosi proč od nas.

Zvečer v mestu mrgoli turistov. Veliko je Čehov, tudi Slovenci so vmes. Ozke ulice starega dela mesta so slikovite, a pravzaprav en sam lokal. Na mestni obali je prvenstvo v vaterpolu. Sledila je živa glasba pozno v noč - skoraj kot ribiška noč v Vrsarju.

Zaliv Rasotica, otok Brač

Dopoldan je Laro zasedla mladina. Bilo je ravno prav vetra za učenje.

Pod Biokovim nadaljujemo pot proti sevro-zahodu. Obala je lepa, a v tem času prepolna. Malo italijančka malo jadranja in smo v zalivu Rasotica, skriti luknji na Braču. Še preden uspemo vreči sidro, ose obdelajo moj hrbet. Nobeno sredstvo jih ne odžene, izginejo s temo.

Zaspimo v kokpitu strmeč v zvezde. Perzeidi še niso v polni formi.

Kemp Dole pri Živogošču

Zjutraj nas v Crnji luki obišče prijatelj, s katerim se včeraj nismo uspeli dogovoriti za srečanje. Tonči je upravitelj svetilnika na Pločici in ima ta hip dela čez glavo. Ko klepetamo o najinih dogodivščinah, omeniva lopove v Molfetti. Zagledamo se v Jamahico in združno ugotovimo, da je res malo manjkalo, da nisva ostala brez nje. Ključavnica je bila preščipnjena…

Sledi prav lep jadralni dan. Navkljub vremenski napovedi, ki obljublja brezveterja, jadramo vse do cilja. Morje pod Biokovim je mirno in sidro vržemo kar pred kempom, kjer počitnikuje nečakinja z družino.