Vstanemo ob 5h in ob 6h, ko opravimo ves jutranji ritual, dvignemo sidro in izplujemo proti Lastovu.
Vetra je premalo, vozimo “italijančka” (jadra+motor). Zakaj se ta način jadranja tako imenuje, ti postane ob italianski vzhodni obali popolnoma jasno. “Happy hour” (jadranje brez motorja) tokrat traja celo tri ure od skupno 13.
Ob 7h zvečer smo v Ubliju. Ker je jadrnica, ki je jadrala vzporedno z nami, že zasedla carinski pomol, nas pošljejo na enega izmed dveh vezov namenjenih jahtam na obali, za linijskim katamaranom, zraven bencinske črpalke v Ubliju. Carinske formalnosti kapitan opravi peš. Prijazni črpalkar kasneje cev za gorivo raztegne do nas, da se nam še prevezati ni bilo potrebno. Pri vseh negativnih komentarjih, ki jih slišimo o vstopu v hrvaške vode, oz. izstopu iz njih, bomo tudi naslednjič to počeli v Ubliju. Policaji in kapitan so prijazni, ustrežljivi in korektni, kar je danes na Hrvaškem žal redkost.
Svoj lonček so v turistični sezoni pristavili gasilci. Vodo (iz Neretve) prodajajo 30 KN ali 4 € za 100 litrov.
Na vezu lahko celo prenočimo zastonj. Vez ima še eno veliko prednost v teh pasjih dneh – ponoči vleče osvežujoči burin z otoka po dolini čez in skozi našo barko. Veter je hladen in suh. Čeprav smo v glavnem pristanišču Lastova, je ob 10h zvečer že popolna tišina. Samo črički še razgrajajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar