Današnje pomikanje proti severo-zahodu je bilo malo uspešnejše. Veter je pihal malo bolj iz vzhoda, da je motor lahko dobri dve uri, kolikor je trajalo zelo hitro jadranje, počival. Ostali del poti je deloval tretjinsko.
Molfetta ima ogromno neurejeno pristanišče, predvsem namenjeno ribičem. Našla sva prosto mesto v skrajnem jugovzhodnem vogalu, takorekoč na glavni ulici (corsu) in takoj privabila firbce.
Na pasjem sprehodu Bogdan ne more iz svoje kože in pred kapitanerijo vpraša uradno osebo, če lahko prenočimo kjer smo. Seveda smo lahko, samo prej je moral opraviti ves postopek prijave in še prijazna Melanija v beli uniformi nas je prišla preštet.
Potem sva opazovala meščane Molfette na sobotni večer in oni nas. Glavna atrakcija je bila Ota. Tujih turistov nisva opazila, prav tako ne oblačil priznanih blagovnih znamk na mimoidočih. Večje družbe starejših občanov so posedale na klopcah ob Corsu in si klepetalni prostor širile kar s kemping stoli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar