Vetra ob obali ni, so pa veliki mrtvi valovi in počasi se valimo naprej na sever.
Sivota in otočki okoli mesta so prav lep konec sveta, čeprav je feragosto tu in Italijani povsod. Zalivčkov za sidranje je veliko, a nam ni uspelo zariti sidra v dno, kljub devetim poskusom. Ali je bila trda trava, ali trdo dno. Po dobri uri obupamo in gremo v pristanišče, marino, kjer najdemo edini še možni vez na čelu pomola zraven srbske jadrnice. Kopamo se kar na zunanji strani pomola. Po dobri ribji večerji (Matkov ulov, ker novopečeni ribič še ni v formi) pozno v noč raziskujemo prijetno mesto. Vse nas malo spominja na Vrsar.
ko pride kapitan v formo, rib ne boste uspeli pojesti...
OdgovoriIzbriši