Pages

petek, 8. julij 2016

Koiladhia

Zjutraj nas preseneti močan severnik. Sosedi Francozi se hitro odsidrajo, mi malo kasneje, ko je več kot očitno, da sidro ne drži več dobro, kljub 40 m verige in plitvemu, mivkastemu dnu. Na sidru sva našla stare cunje in del ribiške mreže… V drugem poskusu se uspešno prisidrava nazaj v 20 vozlih vetra v kljun. Nama je tako všeč osamljen pomol v pozabljeni vasi, da sva sklenila ostati kar tu. Prvič imava na razpolago vsaj še pol tone vode in drugič je miren pomol zelo primeren kraj za striženje kapitana in Ote. Veter poskrbi, da dlak ni potrebno pospravljati…

koiladhia

Koilandija je bila bogata ribiška vas z ladjedelnico za lesene čolne vseh velikosti. Stare ladjedelnice ni več, ribičev pa je za razliko od drugih peloponeških obmorskih vasi tukaj zelo veliko. Vsak ima na kilometrski obali svoj privez. Na prvem velikem pomolu pred vasjo pristajajo ribiške ladje in na kamione nalagajo ribe iz ribogojnic, ki sva jih v okolici videla kar nekaj. V ribogojnice pa vozijo mladice in ribjo hrano. Na drugi strani vasi v zalivu je nov boatyard, suhi vez za jahte/jadrnice z vsemi možnimi servisnimi storitvami in stotonskim portalnim dvigalom. Izgleda, da imajo ugodne cene, saj je “parkirišče” polno.

IMG_7665IMG_7666IMG_7668IMG_7670IMG_7677izmenjava knjig

Vas sama ni grško lepa, je pa urejena in nudi vse kar rabiš. Na nasprotni strani zaliva je v hribu jama, kjer so našli okostja živali in praljudi, ki so živeli pred 40.000 leti. Takrat je bilo morje 8 km stran, danes je 100 m. V 3. tisočletju pred našim štetjem, ko je bilo morje oddaljeno še slab kilometer, so se ljudje v jami naselili za stalno. Jama je bila daljša in imela je tolmun z vodo. Sem pa prepričana, da jih ni zeblo.

Zrak 34, voda 29 in spet okoli nas kroži ena želva, torej kopanje v pristanišču odpade. Greva za vogal na plažo…

Ni komentarjev:

Objavite komentar