Po ogledu dnevnega kopa železove rude na koncu zaliva, ki iz mesta ni viden in rudniške separacije je na vrsti je jutranje kopanje. Kapitan je opazil neoznačeno in nikjer opisano posebnost na obali in nam uide raziskovat. Vrne se s sliko “zmajevega očesa”.
Sledi nujen obisk Galaxidija, ker ga mora videti vsak turist in ker smo brez vode. Nad mestecem smo malo razočarani, najbrž smo že razvajeni, vode pa je na privezišču kolikor hočeš, zastonj. Končno se barka razsoli.
Popoldan se privežemo v zapuščeni marini na otoku Trizonia. Marina je zapuščena, ker zanjo nihče ne skrbi, ni ne vode ne elektrike, v njej je nekaj potopljenih bark, sicer pa cel kup živih jadrnic, ki izkoriščajo varen, zastonj privez v lepi okolici. Zraven je mala vasica s tavernami in lepo peščeno plažo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar