Po enem mesecu se zbudimo pod oblaki, v gorah dežuje. Ker je bila barka še vedno kot soline, smo si dežja kar želeli.
Osvajalce Delfija vreme ne moti, vsaj vročine ni. Do Delfija vozi avtobus pol ure za 2 €. Jaz čuvam Oto, ker ne sme na avtobus in grem po nakupih.
Itea leži na koncu doline neskončnih oljčnih nasadov. Iz hribov se vije akvadukt za namakanje. Oljke rastejo še visoko po bregovih.
Delfi leži na pobočju na višini 600 m nad morjem.
Popoldan raziskujemo Iteo. Fantje najdejo oljarja Kostas-a in kupijo dve kantici dobrega oljčnega olja. Ugotavljamo, da je kraj malce odmaknjen od sveta in zelo grški. Ob sredah so trgovine popoldan zaprte, da lažje dočakajo vikend…
Zvečer se razjasni, dežja je bilo le za vzorec in še vedno smo kot soline.
Ni komentarjev:
Objavite komentar