Kythnos, Fikhida–Sv.Janez

Zjutraj se poglobiva v vremenske napovedi iz različnih virov in vse so enotne v dejstvu, da v ponedeljek začne sezona meltemija, ki naj bi vlekel 30+ vozlov noč in dan dokler vidi napoved. To dejstvo, na žalost, najino križarjenje med zahodnimi Kikladi malo skrajša. Ker nama ni do čakanja na ugodnejši veter v varnem pristanišču, ki jih tukaj ravno ne mrgoli, se odločiva raziskati Kithnos in Keo ter pobegniti nazaj na Peloponez.

Po kopanju v Fikhidi, obiščeva eno od treh večjih vasi otoka, Merikho. Zmanjkalo je kruha, kar za Primorca ni sprejemljivo, za peko je pa malo prevroče.

Luški kapitan nama za nabavo hrane prijazno dovoli bočni vez na pomolu za izredne primere. Pred nama je parkiran en tak izreden primer, belgijska jadrnica, ki je prevažala prebežnike…

Merikha je slikovita otoška vasica, kot grška razglednica. Po obisku mini marketa se zasidrava v taverni, kjer prvič doživiva točen Mythos v ledenih kozarcih in ponovno krasen meze (malica). Lastnik z veseljem pelje Bogdana z 10 l kanto s svojim motorjem do bencinske črpalke po rezervo nafte.

Po kopanju v pristanišču, kar je tukaj čisto običajno, ker je morje kristalno čisto, jadrava z vetrom proti južnemu koncu otoka. Za rtom pričakovano orcava nazaj na sever do zaliva sv. Janeza. Kar pestro jadranje in še bolj pestro sidranje s privezovanjem na drevesa na plaži s 50 m vrvjo pri sunkih vetra do 20 vozlov. Se je splačalo. Potem nastopi romantika in zvezde od do. Le Ota je malo nasrkala, ker je celo noč vohala in poslušala ovce, koze, osličke, konje…