Zjutraj so skiperji staknili glave skupaj in nihče ni bil preveč navdušen nad situacijo. Še vedno je občasno pršelo čez valobran. Ausiji so komentirali, da bo veter padel, a izgledalo ni ravno tako. Grki so modrovali, da bo pihalo še 2 dni. Rus je kar izplul. Naš kapitan se je le odločil, da gremo najprej v mandrač razsolit barko. Med jutranjim tekanjem po obali se je namreč dogovoril z Grkom, da se mu lahko privežemo na bok in potegnemo čez njega cev do mestne pipe. Dopolnimo zalogo vode in gremo poskusit kaj je “zunaj” z namenom, da se vrnemo, če res ne bi šlo.
Po 20 minutah oranja v valove, se je stanje precej izboljšalo in smo pot nadaljevali. Valov in vetra je vedno manj. Iz plana poti izpustimo pristanišče Kiato kjer smo pred 25 leti preživeli celo močnejši veter (45 v) kot zadnja dva dneva. Motoriramo proti zalivu, za katerega smo bili prepričani, da ga bomo ugledali šele jutri. Vlečemo panulo in nič ne ulovimo. Danes krmari Lara.
Pripelje nas v nepričakovano lep in miren zaliv s prostim mestom na pomolu, v zavetju Sv. Izidorja. Vse je prav tako, kot smo si želeli, edina napaka so meduze v kristalno čisti vodi… V tem zalivu, vsega 30 milj od Korinta, zadnje dva dni sploh ni pihalo, sta nam zaupala soseda Italijana, ki že več let obiskujeta ta kraj, kot tudi, da zadnje štiri dni ni bilo tu na obisku nobeno plovilo.
Po večerji gremo še v sosednji zaliv, v Antikyro na palačinke in sladoled. Tam je v zaščitenem zalivu tudi pomol s pipo za vodo, ki je v Sv. Izidorju ni. Imajo tudi trgovino, taverne, vse kar se za vas spodobi. Še naprej je mesto Distomon, kjer je aluminijski kombinat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar