Izplujemo zgodaj, ker grozi močan maestral. Kapitan še zadnjič poda na fotografiranje Trizonije. V marini je več bark, ki žal ne bodo več plule.
Obiščemo Navpaktos. V utrjenem srednjeveškem mandraču sva že pristala pred davnimi 24 leti. Najdemo isto prosto mesto kot tedaj. Bil je november in je bilo vse zapuščeno, tokrat smo sredi poletnega vrveža.
Mestece obdaja obzidje in nad njim je beneška trdnjava. Pred Navpaktosom se je l. 1571 odvijala bitka pri Lepantu, kot se je mestece takrat imenovalo. Združena krščanska flota je premagala otomansko. To je bil zadnji spopad galej, gnanih samo na vesla.
Maestrala ni in je vroče. Za kopanje in “zajtrk” sidramo se za bližnjim rtom. Seveda se prav kmalu pojavi veter iz nasprotne smeri in skorajda sestopimo na prod.
Plovbo nadaljujemo pod peloponeškim mostom. Plovbo pod mostom je potrebno prijaviti Rion traffic kontroli. Prijazen možakar pove, med katerima dvema stebroma moraš peljati – red je red, tudi če si majhen. Nismo se mogli upreti fotografiranju elegantnega mostu.
Poleg mostu še vedno vozi trajekt, ki je skoraj tretjino cenejši od mostnine.
Pristanemo v Patrasu in vklopimo “ročni pralni stroj”. Marina je skromna, a vode je v izobilju. Vsak plača za 2 dni, če ostane tam ali ne. Za nas je to 27,5 €.
Ni komentarjev:
Objavite komentar