Ponovno smo zgodnji zaradi napovedanega maestrala. Operemo barko, natočimo vodo in se odpeljemo na motor.
Pogledat gremo Oxio, kjer smo pred 24 leti na poti iz Turčije v nevihtni noči poiskali zaklon na boji ribogojnice. Celo spomnila sva se zaliva, v katerem je še vedno ribogojnica.
Po 7 urah motoriranja sidramo v zalivu v zavetju otoka Petala. In glej ga zlomka, po eni uri mirnega uživanja privrši napovedani maestral. Čeprav je dno plitvo in blatno, nam prvič na tej poti popusti sidro. Presidramo se in ekspedicija z Oto lahko gre osvajat kopno. Ženski del medtem opazuje nenavadno velike črne koze, ki so se vse kar naenkrat obrnile in začele pomikati v smeri osvajalcev.
Zvečer so na vrsti palačinke, made by Matko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar