Ob sončnem vzhodu izplujeva iz Viesta proti 62 milj oddaljenemu Lastovu. Vetra ni prav veliko.
1/3 jadrava, 1/3 voziva italjančka in 1/3 motorirava. Minilo je še kar hitro, čeprav se ni dogajalo prav nič zanimivega. Ribe niso prijemale, ladijski promet je bil redek, morje mirno.
Ob 18h se veževa na carinski pomol v Ubliju na Lastovem in se predava v obdelavo zelo prijaznemu policaju (nadvse prijaznemu, glede na hrvaške izkušnje). A nasmešek mine, ko se na ekranu pri podatkih o naši jadrnici pokaže rdeč trak, ki pomeni prekršek in grozečo kazen. Takoj dvigne telefon in pokliče nadzorni center v Zadar. Pri izhodu iz Hrvaške, bilo je pred dvema mesecema in pol na Visu, naj bi namreč prečkala mejo teritorialnega morja šele 5 ur po odjavi. Po njihovem mnenju pa bi to moralo biti prej, kar pomeni, da nismo šli takoj in naravnost v mednarodne vode, ampak smo se morda še kje ustavljali… Potrebnega je bilo kar nekaj prepričevanja glede dejanske ure odhoda iz pristanišča Vis in takratnih neugodnih vremenskih pogojev, da sva jo odnesla samo z ustnim opominom namesto 2.000 kn minusa. Kako nadzirajo in presojajo prehode meje nisva uspela razvozlati, izvedela pa sva, da se z nadzorom prehodov v Zadru ukvarja 50 dobro plačanih ljudi.
Edina razburljivost tega dne je, da Ota pri skoku z barke na carinski pomol malo podceni razdaljo, ali pa je bila želja po kopnem prevelika in čofne v morje. Osvežitev ji ni škodila. Iz vode jo izvlečem kar s sprehajalno vrvico in nadaljujeva na zaslužen sprehod.
Kapitan obišče še kapitanijo, da bodo papirji, kot je treba. Po obisku črpalke gremo v Jurjevo luko. Veliko bark je okoli nas, več kot smo jih navajeni doslej. Kljub temu v zalivu najdemo privez sidro/kopno.
Preden se pospravimo v podpalubje nas obiščejo čuvaji naravnega parka Lastovsko otočje in poberejo vstopnino: 110 kn za 1 dan ali 200 kn za 7 dn za barko do 12m. En dan bo tokrat dovolj, kaj več drugič.
Po večernem kopanju in prehranjevanju prav kmalu mirno zaspimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar