Vetra zjutraj ni več. Do rta zaliva Xyli ropota motor. Dvigneva jadra in čakava na obljubljene vetrove. Najprej se premikamo 2 vozla, pred Yithionom že 7 vozlov. Ko pristajava sidro/pomol, vleče 20 vozlov v bok, kam bi sicer… Levo, desno ni sosedov, da bi se naslonila nanje. Pristaniška policija opazuje od daleč in se približa šele, ko sva čvrsto privezana.
Prvi port policaj je z našimi papirji zadovoljen, a ne traja dolgo, ko pridrvi nazaj s svojim šefom. Šef meni, da naša DEKPA ni več veljavna, čeprav so jo na Skirosu potrdili. Je podaljšana lanska, ki naj bi veljala še do avgusta. Šef je bolj “pameten in podučen” od onih na Skirosu (kar tudi pove) in tudi prijazni port policaj, ki nas je prvi obiskal, ga ne prepriča v morebitno zmoto. Naroči, da se naslednje jutro prikaževa na kapetaniji ter kupiva novo DEKPO. Hkrati razloži postopek pridobivanja grškega plovnega dovoljenja, ki stane 50 eur za neomejen čas, če se zakoni ne bodo menjali… Najprej moraš iti na kapitanijo, ki je 300 m proti jugu mesta, da dobiš položnico, nato moraš položnico plačati v banki, ki je 300m + 1km proti severu + plačati privez v mestni hiši zraven banke, nato nazaj v kapitanijo, da dobiš papirje (1,3 km), nato nazaj na barko (300 m) in lahko jadraš naprej… Danes izvedba postopka ni možna, ker so banke že zaprte… torej jutri po 8h zjutraj.
Privoščiva si večerni sprehod 300 m na jug, 1,3 km na sever in 1 km nazaj, da si vsaj razčistiva, kje bova kaj našla. Iz firbca sva malo še dodala. Zraven naju se vežeta Francoza, ki sta enak scenarij doživela včeraj.
Pozitivno naju preseneti le dostava nafte, ki pride prej, kot se je napovedala.
Najbolj srečna je bila Ota, ker se je lahko dolgo sprehajala po civilizaciji in prebrala veliko pasjih novic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar