Počasi se splazimo iz majhnega mandrača in nadaljujemo ob grški obali pod Albanijo. Pokrajina je zanimiva. Pod gorami je nekaj lepih, iz vseh strani zaščitenih zalivov in veliko ribogojnic, ki kalijo morje in ovirajo vstop v zalive.
V kanalu med Krfom in Albanijo po morskem radiju po desetih dneh ponovno zaslišimo Lungo, ki po zunanji strani Krfa uspešno lovi ribe in drvi proti severu. Kapitani so si enotni, da se vreme spreminja in moramo pohiteti, če želimo prečkati Otrant pred prihajajočo vremensko fronto. Odločimo se izpustiti prenočevanje v Kassiopiji, simpatičnem kraju na severu Krfa, in se z Lungitisi dogovorimo za srečanje na Erikoussi.
Do Erikousse smo imeli izobešena jadra le za pomoč motorju. Vežemo se na pomol v izgradnji, kjer po izjavi domačina z jadrnico za dnevne izlete hotelskih gostov Erikousse, nismo nikomur v napoto. Bager trenutno zlaga kamenje in trikrake stožce na zunanji strani novega, oziroma popolnoma obnovljenega in povečanega starega valobrana.
Kljub gužvi na sidrišču prihranimo prostor na pomolu za Lungo. Drugi kapitani so se najbrž ustrašili gradbišča. V vas se, tako kot vsi ostali, peljemo s čolničkom. Marko in Ota sta se vrnila s peš sprehoda nazaj na barko prašna do …
Zvečer gremo v vaško gostilno proslavljat ponovno srečanje in premlevat plane za naprej. Zasedena je bila samo še ena miza. Ni bilo težko ugotoviti kam spadajo – na Dolenjsko. Poznajo Gregorja in berejo njegov blog. So šele pripluli v Grčijo in svoje dogodivščine opisujejo na blogu “Dolenjsko ladjevje”.
Poslednja letošnja grška večerja je odlična, klepet tudi, le noč je prekratka. Na barki se vrnemo mokri, čeprav nihče ni padel v vodo. Zračna vlaga je tako visoka, da se vse cedi. Jutrišni cilj bo mesto Otrant v Italiji. Načrtovana pot naravnost v Dubrovnik, bi bila zaradi nestabilnega vremena preveč adrenalinska.
Ni komentarjev:
Objavite komentar