Črički že ob zori začnejo neverjeten koncert. Vseeno se dobro naspimo. Čili in spočiti odkorakamo na dnevni ogled vasi pri 38 stopinjah ob 9h zjutraj.
Kithera je rojstni otok Afrodite, boginje ljubezni. Nekateri umetniki ga poimenujejo rajski otok, čeprav je bolj podoben golim Kikladom kot Jonskim otokom. Afroditina zgodbo so verjetno razširili Feničani, ki so iz Azije na Kitero hodili nabirat morske polže za pridobivanje škrlatnega barvila za oblačila veljakov. Kapitan je pod barko naštel vsaj ducat polžev…
Po mesecu dni jadranja med otoki se naposled le usmeriva proti kopnem, Peloponezu. Med potjo veter je, vetra ni in zadnjih 10 milj spet je. Smeri vetra so precej drugačne od napovedanih.
Po kopanju na Elafonisosu prečkava plitev preliv med otokom in kopnim, kjer je globina vode od 190 do 300 cm. Ne nasedeva, se pa sočno skregava katera pot bi bila najbolj idealna…
Napoved za jutri je precej vetra iz SZ, zato želiva pridobiti na višini in pristaneva v poznani Plitri. Kraj, ki ni nič posebnega, razen da ima ogromen pomol. Ponovno naju ribiči vzamejo medse. Prijazen ribič nama poda močan muring in pomaga privezati na pomol. Komunikacija je precej podobna igri pantonima, ker v tej turistično za tujce “nezanimivi” vasi malokdo govori angleško.
Ni komentarjev:
Objavite komentar