Ponoči sva imela invazijo komarjev. Ni pomagal niti vrtni ogenj, niti pršilo, autana je zmanjkalo. Zjutraj se jim Bogdan uspešno maščuje. Vsi komarji, ki niso pravočasno pobegnili, so pokojni – vsaj upava tako.
Gremo v vaško trgovino in v edini bife “Dalmatino”, na najcenejše pivo in kapučino na potovanju. Naglica naju je zapustila. Pregnal jo je vročinski val.
Ko lezemo v gumenjak, foto pade v morje. Nahrbtnik se je odprl, ker je bil dodobra naložen s stvarmi iz trgovine in ven je zletel samo fotoaparat, ki je bil na vrhu, napolitanke so ostale… Bogdanova reakcija je bila bliskovita, a mehurčki na površini morja ne pomenijo prav nič dobrega.
Spominska kartica je preživela potop in to so zadnje slike nekega fotoaparata….
Morinje, nesrečni kraj. Lani se je tu v Laro zaletela nemška jadrnica, letos foto v morju. Naslednjič bova dobro premislila, ali je vredno sidrati tukaj.
Foto je šel takoj v obdelavo, beri spiranje, sušenje in razstavljanje, kar še vedno traja…
Nesrečni kraj zapustiva šele po kosilu in se preseliva 9 milj oddaljeni zaliv Zaražanj na otoku Zmajanu. Na morju je bonaca, v zraku 36 stopinj. Ni pravi dan za potovanje. Lahko bi povozila še kakšnega kita, ki hrbtno plava in se hladi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar