Po nadaljni obdelavi fotoaparata in sprehodu se odpraviva proti Kornatom. Naša šibeniška prijatelja sta na obisku pri Skračičih v Lavsi. Zaradi visoke vstopnine v nacionalni park nisva mislila pluti tja, a Vlado Skračič je prav za naju usposobil muring na pomolu pred svojo hišo in nalovil dovolj rib za na “gardele” za vse nas.
Kosilo je res odlično. Dolgo že nisva jedla tako dobrih rib pečenih na gardelah na oglju iz naplavin. Izbor je bil pester, kar se je ujelo, salpe, škarpena, barakuda, kantar, orada in zraven različne domače solate.
Pri Skračičih ni nikoli dolgočasno. Vlado je bil dolgoletni profesor na univerzi v Zadru, je Murterin in Kornatar. Napisal je več knjig in je živi leksikon.
Zvečer gremo dekleta na sprehod do zunanje strani otoka. Mirjana, Vladova žena med potjo razlaga zgodovino otoka. Gledamo kje so bili vinogradi, polja, sadovnjaki. Danes so ostale samo še oljke pridnih Kornatarjev in ovce, ki že 20 let živijo divje, brez lastnika. Rodovitni del spira slana pena močnega juga. Nihče več ne obnavlja kamnitih zidov, ki so bili tu namenjeni zaščiti zemlje pred vetrom. Počasi tudi rodovitno zemljo prerašča alepski bor.
Fantje gredo položit mreže. Gajeta sicer vžge, a motor se pregreva in se kmalu vrnejo. Moški dve tretjini odideta na ribičijo z manjšim čolnom, moj strojnik se vrže na delo. Napako v motorju odkrije, a popravilo traja do poznih ur.
Ni komentarjev:
Objavite komentar