Pages

nedelja, 6. avgust 2017

Lavsa - Krknata

20170806_06194620170806_06195220170806_090701

Navsezgodaj se Bogdan z Vladom odpravi dvigat mreže. Rezultat je bolj skromen. Eno tabinjo dobi ribiški tovariš, kot na Murterju imenujejo pomočnike, drobiž gre v vršo za vabo jastogom, ostalo bo za brodet, razen štirikilskega morskega psička, ki ga Vlado strokovno odere.

IMG_7097IMG_7099IMG_7114IMG_7100IMG_7112IMG_7116

Za kosilo Skračiča pripravita slasten brodet. Zbranim ob mizi začetni obrok razdeli gospodinja.

Po kosilu se morava posloviti. Vstopnine v nacionalni park nisva plačala (500 kn/300 po internetu), ker sva na Skračičevem pomolu. Pred kosilom pripluje Vladov brat z jadrnico, ki jo skiperira. Čeprav se prestaviva na sosednji pomol in ne na bojo, bo zdaj paznikom jasno, da ne sodiva h Kornatarjem. Žalostna se posloviva in odplujeva na varno…

IMG_7120IMG_7121IMG_7123IMG_7124IMG_7127IMG_7131

Ob 8h zvečer, po postanku na bencinski črpalki v Zaglavu, po treh mesecih spet sidrava za Krknato in priveževa krmo na mali pomol. Napovedana burja tukaj ni nevarna. Večerno kopanje je v tej vročini prav nujno za preživetje…

sobota, 5. avgust 2017

Zaražanj, Zmajan – Lavsa

IMG_7062IMG_7064IMG_7068

Po nadaljni obdelavi fotoaparata in sprehodu se odpraviva proti Kornatom. Naša šibeniška prijatelja sta na obisku pri Skračičih v Lavsi. Zaradi visoke vstopnine v nacionalni park nisva mislila pluti tja, a Vlado Skračič je prav za naju usposobil muring na pomolu pred svojo hišo in nalovil dovolj rib za na “gardele” za vse nas.

IMG_7073IMG_7077IMG_7074IMG_7075IMG_7076IMG_7079IMG_7081IMG_7089IMG_7090

Kosilo je res odlično. Dolgo že nisva jedla tako dobrih rib pečenih na gardelah na oglju iz naplavin. Izbor je bil pester, kar se je ujelo, salpe, škarpena, barakuda, kantar, orada in zraven različne domače solate.

Pri Skračičih ni nikoli dolgočasno. Vlado je bil dolgoletni profesor na univerzi v Zadru, je Murterin in Kornatar. Napisal je več knjig in je živi leksikon.

Zvečer gremo dekleta na sprehod do zunanje strani otoka. Mirjana, Vladova žena med potjo razlaga zgodovino otoka. Gledamo kje so bili vinogradi, polja, sadovnjaki. Danes so ostale samo še oljke pridnih Kornatarjev in ovce, ki že 20 let živijo divje, brez lastnika. Rodovitni del spira slana pena močnega juga. Nihče več ne obnavlja kamnitih zidov, ki so bili tu namenjeni zaščiti zemlje pred vetrom. Počasi tudi rodovitno zemljo prerašča alepski bor.

Fantje gredo položit mreže. Gajeta sicer vžge, a motor se pregreva in se kmalu vrnejo. Moški dve tretjini odideta na ribičijo z manjšim čolnom, moj strojnik se vrže na delo. Napako v motorju odkrije, a popravilo traja do poznih ur.

petek, 4. avgust 2017

Jadrtovac, Morinjski zaliv – zaliv Zaražanj, Zmajan

Ponoči sva imela invazijo komarjev. Ni pomagal niti vrtni ogenj, niti pršilo, autana je zmanjkalo. Zjutraj se jim Bogdan uspešno maščuje. Vsi komarji, ki niso pravočasno pobegnili, so pokojni – vsaj upava tako.

Gremo v vaško trgovino in v edini bife “Dalmatino”, na najcenejše pivo in kapučino na potovanju. Naglica naju je zapustila. Pregnal jo je vročinski val.

Ko lezemo v gumenjak, foto pade v morje. Nahrbtnik se je odprl, ker je bil dodobra naložen s stvarmi iz trgovine in ven je zletel samo fotoaparat, ki je bil na vrhu, napolitanke so ostale… Bogdanova reakcija je bila bliskovita, a mehurčki na površini morja ne pomenijo prav nič dobrega.

IMG_4368IMG_4369IMG_4373
Spominska kartica je preživela potop in to so zadnje slike nekega fotoaparata….

Morinje, nesrečni kraj. Lani se je tu v Laro zaletela nemška jadrnica, letos foto v morju. Naslednjič bova dobro premislila, ali je vredno sidrati tukaj.

Foto je šel takoj v obdelavo, beri spiranje, sušenje in razstavljanje, kar še vedno traja…

Nesrečni kraj zapustiva šele po kosilu in se preseliva 9 milj oddaljeni zaliv Zaražanj na otoku Zmajanu. Na morju je bonaca, v zraku 36 stopinj. Ni pravi dan za potovanje. Lahko bi povozila še kakšnega kita, ki hrbtno plava in se hladi.

P8040087P8040088

četrtek, 3. avgust 2017

Krknjaši – Jadrtovac, Morinjski zaliv

IMG_4346IMG_4349IMG_4352

Krknjaši so prijetno in ponoči mirno sidrišče. Podnevi postane zaliv kot Dolenjske toplice. Gregorjeva primerjava je jasna takoj, ko pridrvijo prve izletniške barke. Do zadnje nisva čakala.

IMG_4355IMG_4358IMG_4359IMG_4363IMG_4365IMG_4366

Na odprtem morju so mrtvi valovi iz različnih smeri in premalo vetra za jadranje. Ubijalska kombinacija pri 35 stopinjah. Miren privez najdeva šele v Morinjskem zalivu pred Jadrtovcem. Začuda smo edina naseljena jadrnica. Sidrava nedaleč od urejene obale, ker pričakujemo obisk. Na edinih dveh mestih, kjer je morje ob pomolih “dovolj” globoko (cca 1,8m) sta stalno vezana gliserja.

IMG_4367Nečakinja z družino tabori v kampu Adriatic pri Primoštenu. Otroci proti večeru zavzamejo Laro. Uživajo v raziskovanju barke in plavanju okoli nje. Morje ima tu 29 stopinj…
Mi “odrasli” se medtem hladimo s savinjonom Moser, ki sta ga, primerno ohlajenega, Teja in Erik prinesla s seboj.

sreda, 2. avgust 2017

Stračinica, Korčula - Krknjaši

IMG_4340IMG_4341IMG_4343Morje je prepolno jadrnic, gliserjev in turističnih bark različnih velikosti, zato Hvar izpustiva. Kurz usmeriva z najbolj zahodnega rta Korčule, na najbolj severni Pakleni otok, Vodnjak in od tam na SZ rt Šolte. Vreme za pomorce opozarja na 35 vozlov SZ vetra, zato izplujeva zgodaj. Na začetku je burin preslaboten, SZ veter se le nakaže, motorirava. Še pred Vodnjakom zapiha ugoden veter iz zahoda. Od tam smo še jadra - malo manj, malo več in ponovno malo manj v orco – pravzaprav idealno. 35 vozlov vetra nisva srečala.

Brez bordižade prijadrava do Krknjašev, kjer zagledava Lungo. Tokrat sta na njej Sonja in Vinko. Lungitisi so že na poti v službo.

Ko se zasidrava, naju oblije vročina. Veter piha čez Drvenik veli, ki zrak še dodatno ogreje. Kot v pečici je. Skok v morje je rešitev le za kratek čas.

Po sončnem zahodu prideta na klepet Sonja in Vinko. Čebljamo do polnoči, a ohladitve ne dočakamo.

torek, 1. avgust 2017

Prižba – Vela Luka – Stračinica, Korčula

IMG_4322IMG_4319IMG_4321IMG_4329IMG_4334IMG_4337

Počasi motorirava ob južni korčulanski obali proti “domov”. Vročina se stopnjuje, veter pojenjuje.

Podava se v Velo luko v boj za vodo in privez za nakupe. Vodo dobiva brez problemov, samo za isto ceno jo v Grčiji dobiš 1 tono. Privez zamenjava z dnevnim čarterjem na pomolu pred trgovino kmetijske zadruge Blato. Pri luškem redarju si izboriva 15 minut, nato kot utrgana 1 uro letava pri 35 stopinjah brezoblačnega neba po trgovinah, kmetijski zadrugi, za olje in vino, bankomatih, ker vsak ne dela, tržnici in mrtva končava na Ožuljskem, preden se iz turističnega utripa visoke sezone odplaziva v zaliv Stračinica, kjer sidrava poleg dveh jadrnic internacionalnega roza kluba z zelo prijaznima posadkama.

Kaže na miren spanec.