Brindisi

V torek zjutraj najprej temeljito sprehodim Oto, potem se zapeljemo v Ubli opravit obred odjave iz hrvaških voda. Dolijemo gorivo in vodo in ob 9.15 odrinemo v smeri 153 stopinj, Brindisi, ETA (predviden čas prihoda) 30.5.2018 ob 13h, 135 milj do svetilnika na valobranu luke.

Veter je pihal iz različnih smeri od 0 do 10 vozlov, no desetka le pol ure…. Nagajali so valovi mrtvega morja in tropi muh in mušic. Nekatere so bile samo nadležne, druge so neustrašno pikale in pustile na koži sledi v obliki malih, rdečih, srbečih vulkanov z gnojno piko na vrhu. Pobijanje nadloge ni pomagalo. Prihajale so od neznano kje, tudi ko smo bili 70 milj oddaljeni od obal.

Temperatura zraka je bila 30, vode pa 24 stopinj. Ponoči ni bilo potrebno obleči jadralnih oblek, kratki rokavi so zadostovali. Tako toplo nama pri prečenju Jadrana ob tem času ni bilo še nikoli. Le tu in tam so pasovi megle orosili barko in zmanjšali vidljivost na eno miljo.

Ob 8h zvečer je bila polna luna, opolnoči so naju razveselili delfini. Edino uro, ko sva samo jadrala, so delali vragolije okoli Lare. Sopihali so, se smejali, navzkrižno skakali in plavali pod barko. Ko sva pri hitrosti premikanja barke 1,2 vozla le vklopila motor, se niso ustrašili. Igra se je nadaljevala s hitrejšim tempom še kar nekaj časa.

Ob 2h prejmeva “individual call” na DSC postajo. Vlačilec Paul, ki nama je križal pot, naju je 5 milj pred srečajem prijazno opozoril, da 600 m za seboj vleče platformo v ladjedelnico v Trogir. Dogovorimo se za mimohod zelena po zeleni. Brez njegovega opozorila, bi verjetno opazila vlek šele zadnji trenutek. Hvala Paul, od koder koli že si.

Na plovni poti tovornih ladij danes ni bilo veliko prometa. Izogniti smo se morali le tovornjači z jadrnico. Takoj za plovno potjo delujejo italijanski ribiči, ki nimajo vsi AIS-a, a k sreči je bil že dan in boljša vidljivost.

Ribe smo lovili celo pot. Ujele so se le smeti in celo odtrgale eno vabo.

V marini Brindisi, desno za trdnjavo, ob 13.30 dolijemo gorivo. Kapitan ne more verjeti, da smo za 27 ur motoriranja porabili le 38 litrov nafte. Očitno je Vinc našega Yanmarja odlično obdelal. Res pa je, da nismo divjali in so jadra vseeno nekaj malega pomagala.

Sedaj smo privezani v mestni marini. Elektrika, voda, wifi, WC-jev ni – 22 eur.

Po popoldanski siesti smo obšli stari del mesta in pri tem po 3 letih odkrili kje je tržnica….