Odhod 2018

Že pozimi se začneva veseliti ponovnega odhoda v južne kraje. Celo pomlad se intenzivno pripravljava, a vseeno porabiva vedno več časa, da vse sistematizirava in tik pred odhodom je prava panika. Morda se nama to zdi zato, ker smo letos iz zime kar padli v poletje…

Četrtek, 10. 5. 2018

Skoraj sva že obupala, da nama bo uspelo doma vse urediti, a sva ob 16h le zapustila domače dvorišče.
Na poti iz Razdrtega v Podnanos sva doživela vesoljni potop s točo. Vseeno sva tam uspela dobiti še zadni manjkajoči košček profila iz RF pločevine za barko in se posloviti od domačih ter nabrati nekaj pravkar dozorelih češenj za popotnico. Nakup tekočih zadev se ne omenja….
Igor in Lučka sta v Vrsarju preživljala medeni vikend. Povabilo na travarico je bilo razlog za morske in nemorske debate, ki so se zavlekle do jutranjih ur.

Petek, 11. 5. 2018

Kapitan je razstavil ročno in električno orodje po pomolu in začel zaključna dela. Glede na zadnjo noč, so stvari potekale malo počasneje od predvidenega tempa. Ob 9h zvečer je končal skoraj vse in sva se šla nakrmit v Sardelo ter kasneje obiskala Natašo in Matjaža, ki sta morala malo počakati, da smo se lahko spodobno poslovili.

Sobota, 12. 5. 2018

Zjutraj je orodje spet odromalo na pomol, a za krajši čas. Sončne celice so dobile ojačeno pritrditev, da bodo kos meltemiju, in nov kosnik z navijalnikom za špi je doživel še zadnjo kozmetično izboljšavo.
Ob 12h sva nazdravila s sosedi in za kar nekaj časa se poslovila od zelooo varnega priveza ter izplula, najprej na bencinsko črpalko, nato na jug, obogatena z vsak svojim višnjevcem od Ksenije in Nataše.

Ob 22h sva vrgla sidro v zalivu Liski, med ptiči in zvezdami. Oti sva, tik preden smo padli v komo, omogočila srečanje s kopnim.
Na celi poti smo jadrali zgolj eno uro ob nevihtnem oblaku nad Istro.

Nedelja, 13. 5. 2018

Vreme ni idealno, motijo ga ledeni možje, zato se kapitan odloči za zgodnji odhod. Ob 9h smo že na Iloviku na pivu in wifiju.
Ilovik je še vedno razdrt zaradi izgradnje vodovoda in kanalizacije. Limon in pomaranč ni. Najprej jih je lani doletel slan pršec, nato letos še pozni mraz.
Boje so pod sv. Petrom, na strani vasi so samo muringi na obeh straneh pomola. Kakšne so cene in regole ne veva, le cene so višje kot lani. Žal je na Novo leto umrl Nevio, upravitelj luških privezov. Na hitro ga je pokopal tumor v glavi. Pek mlajši ponovno deluje.
Pred Silbo končno dočakava veter, idealen veter. Že dolgo nismo tako lepo jadrali, veter iz JZ za otoki ni delal valov in je bil dovolj močan, da smo se premikali s spodobno hitrostjo v želeni smeri.
Sidrava v zalivu Jazi na JV Molata. Dno je plitvo in mivkasto, morje ponavadi toplo in “ustrezne” barve. Barva je bila še kar, temperatura le za higienske opravke.

Ponedeljek, 14. 5. 2018

Zbudi nas dež, neskončna sivina. Vsi trije se samo obrnemo v posteljah in nadaljujemo s spanjem na zalogo…
Ko se nežen vzhodnik prelevi v tramontano vendarle zlezemo na plano in vklopimo globinomer. Školjke v mivki pod nami so najbrž klele norce nad sabo. Oti odrečemo pišanac in izplujemo.
Takoj za rtom smo nagrajeni s hitrim jadranjem z vetrom, ki traja skoraj do Rave. Še dež se je ukinil.
Mala Rava je izumrla. Razen dveh starcev, treh tet in enega zgubljenca mlajšega EMŠOja tam ni nič, ni piva, ni “dučana”, ni čarteristov, ni odprtih gostiln. Oti omogočiva spodoben sprehod in nadaljujeva proti Malemu Ižu.
Pomol je prazen. Ko se približava nama lastnik kafiča ob mandraču začne soliti pamet kako naj se privežemo, da bo na pomol spravil čimveč potencialnih strank. Ti hrvaški običaji me vržejo s peclja, dobro da imam vsega hudega navajenega kapitana, ki take stvari preskoči, sicer bi koga umorila…
Kasneje pridejo še tri čarteraške galeje z nemško govorečo mladino. Vsemogočni gostinec obvlada tudi njih…
Čudežno na pomol prikoraka Milivoj, ker so mu s trajektom pripeljali kotel za hidrofor. V bufetu domorodcev srečava Dinka v kvartopirskem elementu.
Bogdan se kasneje odpravi k Milivoju, ki danes ni najboljšega zdravja, jaz pa blogirat. Zunaj lije in ni več poletno vroče.

Se opravičujem za zamudo vsem nestrpnim jutranjim bralcem. Za preskok iz domačega fotelja v zibajoči dom vsi trije člani posadke potrebujemo nekaj dni, da ujamemo nov ritem dogajanja….