Pages

nedelja, 26. junij 2016

Monemvasia

Zjutraj lije. Končno bo razsolilo barko in splaknilo saharski pesek. Tu in tam zagrmi in močno pihne in to traja skoraj do 11h.

Nedelja je dan za “počitek”. Najprej k Tjaši in Iztoku na kavico. Potem fantje, po jutranji debati s sosedom Srbom, začnejo popravljati. Iztok tesni prednje okno, Bogdan čoln. Jaz operem še drugo rundo perila. Ena se je v včerajšnjem vetru pred nevihto posušila v 2 urah. Brkljava do 6h zvečer. Neznosna sopara se je razkadila. Postalo je prav prijetno. Odpravimo se po špecerijo in na pivo.

IMG_7178IMG_7179IMG_7180IMG_7183IMG_7184IMG_7185

Zvečer se zberemo na Urekeke in temeljito predelamo Egejsko morje ob siru, medvedji salami, kalamata olivah in Abramovem teranu iz Svetega na Krasu.

Lepa počitniška nedelja.

In končno se je Helona pustila slikati!

IMG_7192

sobota, 25. junij 2016

Monemvasia

Po jutranjem sestanku kapitanov našega pomola se izkaže, da je bila odločitev, da izpustiva otok Kithero, pravilna. Nekateri tukaj zaradi močnega vetra čakajo že 3 dni. Ponoči je tukaj pihal NE več kot 30 vozlov in podnevi enako močan jugo. Za danes zvečer napovedujejo dež s strelicami, za jutri dež, šele v ponedeljek izboljšanje.

So pa prebivalci bark vsaj najinih let ali starejših, okoli 70. Večina jih jadra od aprila do oktobra, vmes imajo barko na kopnem v eni od številnih grških suhih marin. Cene se gibljejo od 100 € na mesec naprej, precej odvisno od lokacije marine. Drugi živijo na barki celo leto že več let. Okoli Peloponeza prevladujejo Angleži, slede Francozi, Nizozemci, tu in tam Nemci in Avstrijci. Italijani so le na počitnicah.

Pred ogledom stare Movemvasije se Bogdan spravi čistit ribe na konec pomola. Med čiščenjem ga obišče murena in grizlja ostanke rib. Ko so ribe očiščene, se gre skopat in ves zmeden pridirja nazaj na barko. Ko je lezel iz vode, ga je nekaj temeljito uščipnilo. V strahu pomisli na mureno, a ko zamahne z roko, da bi napadalca pregnal, zadene v nekaj trdega. V rit ga je ugriznila ŽELVA. Posledice ugriza so dobro vidne, a nič krvavega, več odrgnin je utrpel zaradi hitre izstrelitve na pomol in šoka, da ga je ugriznila Helona, kot je želvi ime. Ne Helena ali Polona. Helona ima domovinsko pravico v marini, kjer jo hranijo lokalni ribiči. Je kar velika in sicer mirno plava med kopalci. Pravijo, da je dosedaj je ugriznila le nekoga, ki je v kopalkah nosil ulovljeno hobotnico. Predpostavljamo, da se je hranila z ostanki naših rib in jo je Bogdan zmotil pri kosilu… Helona se žal ne mara fotografirati.

Ko je razburjenje mimo, pri 38 st. v senci odkorakamo v antično mesto Monemvazija. Dobro utrjeno mesto na 300 m visokem polotoku je bilo zelo pomembno bizantinsko pristanišče za ladje na poti v Bizanc in iz njega. Kasneje so ga uporabljali še Franki, Benečani, Turki. Imenuje se tudi Grški Gibraltar. Po mestu je dobila ime trta malvazija, ki je rasla na tem delu Peloponeza. Danes ni več tako razširjena. V tavernah vina malvazije ne nudijo. Najprej so trto izselili v Francijo, kasneje se je razširila po celem Sredozemlju.

Mestece je res lepo obnovljeno in slikovito. Obdelala sva spodnji del, za zgornjega ni bilo več moči.

IMG_7129IMG_7130IMG_7173IMG_7134IMG_7137IMG_7139IMG_7141IMG_7143IMG_7145IMG_7171IMG_7151IMG_7152IMG_7167IMG_7159IMG_7164IMG_7169IMG_7154IMG_7174

Na poti nazaj greva v taverno nasproti marine na Mithos in opazujeva naval jadrnic, ki iščejo varen pristan pred poslabšanjem vremena. Vedno teže ga najdejo. Naenkrat zagledava slovensko zastavo in pohitiva domov. Ko posadka Benetoja 50 zagleda registracijo PI, se hitro vzpostavi komunikacija in ponudiva bočni vez. Za čuda se je vse lepo izšlo, samo prednji sosed je bil zelo v skrbeh, da nebi pustili sledi na sveže poliranem trupu njegovega Halberga.

Prijetno druženje se je nadaljevalo v skupno ribjo večerjo, saj je bilo naših sardel več kot dovolj za še tako lačne.

Iztok in Tjaša že 15 let preživljata počitnice v Grčiji. Nista penzionista. Barko imata parkirano v marini Volme pri Puli. Sta pravi leksikon za Egejske otoke.

Ko se razidemo, je vremenska frona blizu. Že cel večer je konkretno pihalo in grmenje je vedno bilže. Še enkrat preverimo vse vrvi in pademo v miren sen. Vala v marini ni. Dež se ulije šele proti jutru.

petek, 24. junij 2016

Palaiokastro–Monemvasia

Noč je imela burno nadaljevanje. Ob 3.15 pihne SV 26 v in gre Žvanut dežurat v kokpit, Bezek pa pospravljat kolesi z nosilca na avtodomu. Ob 5h trešči zahodnik. Ker en Francoz, ki mu je sidro popustilo (drugi so odšli), dela krogce nad najino ketno, odvežemo rit od obale, da ne bo kažina. Francoz končno odpeketa, midva pa po kratkem spancu z velikim veseljem odčolnariva na Sonjine palačinke in kavico. Govorili bi lahko še cel dan, a tudi najino sidro ni več 100 %, ker se je veter spet enkrat obrnil na močan severnik in vsi “moramo” nadaljevati naša potepanja.

IMG_7086IMG_7090IMG_7092

Odsidrava in se pospraviva za rt v zavetrje, da se v mirni vodi sistematizirava. Ti vetrovi so strašljivi. Začneva študirat vreme na internetu. Nameravala sva se spustiti še dalje na jug do juga Kithere. Žalostno ugotoviva, da se vreme slabša v taki meri, da nebi ravno preizkušala vzdržljivosti barke in posadke. Kaže, da imava po 14h, ko crkne severnik, zadnjo možnost za kolikor toliko miren plov, okoli zloglasnega rta Malea naprej proti severu – v smeri domov, šmrc. Za jutri je napovedan že dež in naprej tudi nič zelo sončno-stabilnega. Edina svetla točka je, da bo hladneje. Še Grki jamrajo, da je prevroče za ta čas…

IMG_7097IMG_7081IMG_7082

Pomalicava, se skopava in veter se obrne. Naredimo dva hitra krogca okoli sidra, nato potegne jugo. Jadrnica Miss Chips, ki dela enak krog okoli Peloponeza, se je ravno vrnila izza vogala s poskusa prodora na sever in se tretjič v zadnjih 4 dneh sidrala zraven naju. Ko greva midva, gre za nama. Pokrajšamo jadra za orkan, ki ga k sreči ni bilo. Pihnilo je največ 27 vozlov, vse skupaj je bila dokaj hitra sestavljanka orcanja in motoriranja po spoštljivih ostankih valov od severnika. Tretji rogelj Peloponeza je najbolj gorat, visoke gore, soteske, plitvi dolgi rti. Vse je zmešano, tokovi, vetrovi. Tu se celo Egejsko morje preliva na zahod. Ni prav prijazen konec, res ne. Zmagava 2-krat. Obšla sva rt in ob 20h našla prosto mesto za valobranom v marini poleg znamenite Monemvasije. Zdaj lahko dežuje in piha in treska. Imava kaj raziskovati, zanimivosti je tu dovolj za 2 dni.

IMG_7101IMG_7108IMG_7116IMG_71191000miljmonemvasia

Ob 11h ponoči pride tudi Miss Chips, Bavaria 44 Ocean. Kasneje, že po polnoči, pridejo še Francozi in en katamaran, ki so zaradi visokih valov pluli bolj stran od obale. Ob 11.30 pridobimo od ribičev 2 kili svežih maksi sardel, vsaj izgledajo tako nekako… ne bo nam hudega.

četrtek, 23. junij 2016

Elafonisos–Palaiokastro

Elafonisos pomeni otok jelenov. A niti slišali nismo nobenega, kaj šele videli. Že ponoči začne pihati močan, vroč severni veter. Malo se zmeša vzorec bark na sidrišču, saj smo bili vsi sidrani na J, a sidra na mivki dobro držijo. Ko sredi dopoldneva izkopljeva sidro, se veter v sekundi obrne nazaj v južnega. Odpeljemo se proti obali tretjega roglja Peloponeza, ker sva zmenjena, da se dobimo s Primožem in Sonjo, ki sta na potepanju po Grčiji z avtodomom. Na sredini preliva pa ponovno udari severnik. Sidrava pod Neapolisom, sita neznosne vročine in muhastih vetrov.

Vas seveda moramo obdelati. Ne prodajajo samo zelenjave, tudi navtična trgovina je odprta, čeprav je siesta. Sami minusi za takuin. Ogled končava v taverni na Mytosu. A veter se spet obrne na južnega in nama skrajša WiFi seanso. Oddrviva na barko sidrano pred peščeno plažo. Sidro drži, le valovi so postali zoprni.

IMG_7073IMG_7074IMG_7077

Ko se pripeljeta Bezka, se odločimo spremeniti lokacijo in gremo miljo južneje v Palaiokastro, opuščeno trajektno pristanišče za Kithero. Tam je že nekaj Francozov, ki so pred nami zbežali izpred Napolisa. Po ponovljenem sidranju priveževa rit na obalo, Bezka parkirata na obali Tischiya na Mazdi in piknik se začne. Mizo s klopema je postavil že nekdo pred nami, zraven je tudi mandrač, za privez našega čolnička. Primož speče odlične kotlete na žaru, solate so grške take in drugačne, vina domača in ko jih zmanjka, grška. Klepetamo o naših dogodivščinah dolgo v noč.

IMG_7078P6230100P6230102

sreda, 22. junij 2016

Plitra–Elafonisos, zaliv Frango

Najprej kopanje, nato izlet v vas. Ponovno srečamo peka, obiščemo mini trgovino in gremo na kavo v lokalni bife. Taverne so še mrtve, tudi v vasi ni veliko duš.

P6220052P6220063P6220061

Bogdan gre raziskovat antične ostanke, ki ležijo ob in v morju južno od vasi.

P6220071P6220068P6220093

Vmes začne pihati orkanski severni veter. Temperatura naraste na 36 stopinj, vlaga pade na 30 %. Čez pol ure se severni veter v sekundi obrne v jugo-zahodnega, vročina ostane, vlaga naraste na 65 %. Nič ne ustreza napovedanemu. Izplujemo v veter, ki se vendarle obrne na zahodnik, primeren za jadranje, in tik pred zadnjim rtom Elafonisosa ga dokončno zmanjka. Zaplujemo v zaliv Frango. Pravijo, da je Elafonisos najlepši otok daleč na okoli. Na koncu kjer sidramo se dve mikasti plaži stikata ob prehodu na polotok. Mivkasti raj. Seveda nismo sami. Tu je kar nekaj znanih bark iz Porta Kagio in katamarani z družinami, ki pripravljajo otroški piknik na obali. Neznano od kje po morju priplavajo krasne rdeče vrtnice in kapitani jih hitijo pobirati.

elafonisosIMG_7059

Povzpnemo se na polotoček med plažama. Lepo je.

IMG_7048IMG_7057IMG_7056

Ota se podi po mivki kot po snegu, rezultat je mivka na in v barki.
Kopamo se pred sprehodom, po njem, ponoči. Neznosno vroče je.

Oprostite za zamudo. Z nama ni nič narobe, ne prevažava prebežnikov in še nisva brodolomca, samo časa za pisanje primankuje.