Elafonisos pomeni otok jelenov. A niti slišali nismo nobenega, kaj šele videli. Že ponoči začne pihati močan, vroč severni veter. Malo se zmeša vzorec bark na sidrišču, saj smo bili vsi sidrani na J, a sidra na mivki dobro držijo. Ko sredi dopoldneva izkopljeva sidro, se veter v sekundi obrne nazaj v južnega. Odpeljemo se proti obali tretjega roglja Peloponeza, ker sva zmenjena, da se dobimo s Primožem in Sonjo, ki sta na potepanju po Grčiji z avtodomom. Na sredini preliva pa ponovno udari severnik. Sidrava pod Neapolisom, sita neznosne vročine in muhastih vetrov.
Vas seveda moramo obdelati. Ne prodajajo samo zelenjave, tudi navtična trgovina je odprta, čeprav je siesta. Sami minusi za takuin. Ogled končava v taverni na Mytosu. A veter se spet obrne na južnega in nama skrajša WiFi seanso. Oddrviva na barko sidrano pred peščeno plažo. Sidro drži, le valovi so postali zoprni.
Ko se pripeljeta Bezka, se odločimo spremeniti lokacijo in gremo miljo južneje v Palaiokastro, opuščeno trajektno pristanišče za Kithero. Tam je že nekaj Francozov, ki so pred nami zbežali izpred Napolisa. Po ponovljenem sidranju priveževa rit na obalo, Bezka parkirata na obali Tischiya na Mazdi in piknik se začne. Mizo s klopema je postavil že nekdo pred nami, zraven je tudi mandrač, za privez našega čolnička. Primož speče odlične kotlete na žaru, solate so grške take in drugačne, vina domača in ko jih zmanjka, grška. Klepetamo o naših dogodivščinah dolgo v noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar