3.6. petek
Santa Foca je turistični zaselek brez duše. Ima male trgovinice, ki jih v velikih mestih ni, ribičev je bolj malo.
Šele za Santa Focom postane obala bolj razvejana in ima celo nekaj primernih zalivov za sidranje v ustaljenem vremenu.
Ker je najina današnja pot dolga samo 11 milj, počasi jadrava proti cilju in Otrant skoraj zgrešiva. Sva pričakovala kaj bolj mogočnega…
Pristanišče ne nudi veliko vezov. Če imaš srečo, da katera od jadrnic na stalnem vezu zapusti marino Lege Navale, se lahko privežeš tam. Pred Guardio Costiero je del obale namenjen za tranzit, a je tudi hitro zaseden (kanal 11). Odločiva se za sidranje, saj vreme ne obeta nič strašnega in ob sončnem vzhodu sva namenjena naprej.
Morje ima mikavnih 21 stopinj, končno, in je ustrezne turkizne barve. Greva plavat. Bilo je še kar prijetno. Potem prehrana in izlet v mesto.
Otranta ne hvalijo zaman, je res pravi biser, vreden ogleda. Za obzidjem se ozke ulice prepletajo v vse smeri. Nad mestom bdi obnovljena trdnjava. Ogromna katedrala je delno zraščena s hišami. Tla ima v celoti tlakovana z mozaikom, ki prikazuje drevo življenja. Pod celim tlorisom katedrale je obokana klet s “stotimi” stebri, ki nosijo mogočno stavbo. Tam imajo maše.
Mesto se je pripravljalo na noč poetov in na različnih koncih so bili postavljeni odri.
Čolnič sva privezala v mandrač JZ od barke. Pomol na njegovi zunanji strani je bar v stilu Cafe del mar. Prijetno muziko sva kasneje poslušala z barke ob kozarcu rujnega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar