Pages

sreda, 8. junij 2016

Palaiokastrita–Gaios, Paxos

6.6. ponedeljek

Zbudijo naju turistični čolni vseh vrst, ki krožijo po najinem anfiteatru in turistom razkazujejo hišice na obali. Zaželim si skočiti v morje, a ko pogledam na termometer me mine, 18 stopinj.

Nekako še ni pravega poletja. Čez dan je kar vroče, če nisi na vetru, zvečer je dolg rokav kar dobrodošel. Spiva samo s poletno odejo, komarje še kar uspešno odganjava. Sva kupila še pršilec, ker sveče niso dovolj pomagale.

Je pa prijeten občutek, ko zjutraj na stranišču namesto časopisa bereš navtične in turistične vodiče.

Vetra do 12h ni. Potem se dvigne severo-zahodnik. Odplujeva ob zunanji strani Krfa naprej proti jugu na Paxos, za katerega v navtičnem vodiču piše, da se tudi lahko tudi prijaviš v grške vode. Dvigneva bole. Na začetku jadrava počasi, od polovice naprej pa drviva po ogromnih brdih. Na koncu pred Gaiosom pospravljava genaker pri 23 vozlih vetra in 3 m valovih, prava telovadba, da ne rečem akrobatika…

IMG_6530IMG_6538IMG_6539IMG_6533IMG_6545IMG_6549

Privezi pred vasjo so skriti za dvema otočkoma. Preliv med njima in kopnim je zelo zaščiten pristan, globina vode okoli 3 m. Temu primerno je vasica močno oblegana. Krf in Preveza, kjer so velike čarter baze, nista daleč. Na zunanji strani Krfa sva bila sama, tukaj pa sva padla v kažin zmedenih Angležev. Na koncu le najdeva prazno mesto in se uspeva privezati po grško: sidro - rit na vaško rivo. Sosedi so Švedi in Bogdan takoj naveže stike, seveda s šnopsom, oz. tokrat je bila Ksenjina travarica, ki je kar niso mogli prehvaliti. Jo je še precej ostalo, so k sreči imeli že podlago…

Večerni vrvež je bil kot v najvišji sezoni. Privoščiva si pivce na rivi.

Kljub pozni uri Bogdan uspe narediti del prijave pri Helenic coatguard. Za 15 € popišejo naju in barko. Dobiva crew listo, na katero so zapisali, da formularja za barko ne premorejo in naju napotili naj ga poiščeva v enem od naslednjih pristanišč za vstop.

Trenutno še nisva našla poceni Grčije. V marketih je, vsaj na otokih, dražje kot pri nas, razen zelenjave. V lokalih pa skoraj kot v Dolomitih ali v Dubrovniku. Najbrž sva v preveč obleganih krajih.

Ni komentarjev:

Objavite komentar