Zbudi naju veter. Spet dere. Vseeno se podava na obalo in po foto-pasjem sprehodu končava v taverni ob Mythosu s prigrizkom. Nekaj koščkov marinirane mečarice, dve slani sardeli, olive, pomidori in motar je bil dodatek k 2 pivoma po 3 €. Dalmatinci se tega še dolgo ne bodo naučili. Da ne omenjam zastonj interneta v zalivu, kjer telefonskega signala ni. Pekarna in sadje-zelenjava pripotujeta na 4 kolesih.
Že tja grede je od nekod prišla voda v gumenjak. Čeprav sva jo na obali odlila, je do doma nivo spet narasel. Kriza. Ko pospraviva čoln na krov ugotoviva, da se je odlepil en šiv dna. Kako naj ti bo potem dolgčas, če moraš skoz nekaj popravljat ali pripravljat….
Ko končno izplujeva, je vetra le še za vzorec. Radovednost naju žene do taverne, kjer sta Dimo in Marinka uživala lansko leto. Poslal je koordinate in misliva, da sva jo odkrila 3 mile naprej od Kagia. Torej postanek za pivo in kopanje.
Mythos prikliče veter in končno lahko jadrava na vsa jadra, na začetku celo s 7 vozli, pred vhodom v zaliv Plitre samo še 2 v, zato zadnji 2 milji poje motor.
Najdeva prazen zunaji del pomola in se veževa bočno pred kopalce. Stopnice za v vodo sva jim pustila proste. Tam je bil še en Anglež poljskega rodu in domači ribiči. Vas je pozabljena od turistov, tudi jadralcev, čeprav nudi vse kar rabiš: varen privez, pitno vodo na pomolu in kopanje v čistem morju pod pomolom. Občinski WiFi je bolj zasilen, telefonski signal slab. Vsi bulijo nogomet. Taverne imajo tako velike ekrane, da se nanje vidi iz barke. Dolžina pomola je cca. 200 m. Trgovina je pa samo ena žepna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar