Najprej kopanje, nato izlet v vas. Ponovno srečamo peka, obiščemo mini trgovino in gremo na kavo v lokalni bife. Taverne so še mrtve, tudi v vasi ni veliko duš.
Bogdan gre raziskovat antične ostanke, ki ležijo ob in v morju južno od vasi.
Vmes začne pihati orkanski severni veter. Temperatura naraste na 36 stopinj, vlaga pade na 30 %. Čez pol ure se severni veter v sekundi obrne v jugo-zahodnega, vročina ostane, vlaga naraste na 65 %. Nič ne ustreza napovedanemu. Izplujemo v veter, ki se vendarle obrne na zahodnik, primeren za jadranje, in tik pred zadnjim rtom Elafonisosa ga dokončno zmanjka. Zaplujemo v zaliv Frango. Pravijo, da je Elafonisos najlepši otok daleč na okoli. Na koncu kjer sidramo se dve mikasti plaži stikata ob prehodu na polotok. Mivkasti raj. Seveda nismo sami. Tu je kar nekaj znanih bark iz Porta Kagio in katamarani z družinami, ki pripravljajo otroški piknik na obali. Neznano od kje po morju priplavajo krasne rdeče vrtnice in kapitani jih hitijo pobirati.
Povzpnemo se na polotoček med plažama. Lepo je.
Ota se podi po mivki kot po snegu, rezultat je mivka na in v barki.
Kopamo se pred sprehodom, po njem, ponoči. Neznosno vroče je.
Oprostite za zamudo. Z nama ni nič narobe, ne prevažava prebežnikov in še nisva brodolomca, samo časa za pisanje primankuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar