Nono maratonec zjutraj opravi krog okoli zaliva Limeniou in poslika vse živo:
Potem nastopimo vsi trije:
In potem preberemo. Mani so stari prebivalci južnega dela srednjega polotoka Peloponeza, ki so se tu naselili v 7. stoletju, ko so zapustili Šparto, kamor so vdrli Lakonci, ko so jih iz severa Lakonije pregnali Slovani. V malih vaseh so živele posamezne rodbine, vodil jih je “plemenski poglavar”. Bili so srboriti in avanturistični in so imeli obzidane hiše in celo polja, ker so se radi kregali s sosednjimi rodbinami. Nekaj se jih je izselilo ter so na Korziki in v Kikladih sloveli kot gusarji. Njihove hiše so bile pravilnih oblik, zidane iz kamna. Bolj vplivna je bila družina, večji kvadratni stolp je zgradila v okviru zaselka.
Neomanioliti: cel polotok se je očitno odločil, da bo na nek način nadaljeval tradicijo gradnje. Samostojne hiše tamkajšnjih prebivalcev in vikendašev, apartmajska naselja, butični hoteli, vse se več ali manj prilagaja stari arhitekturi. Izgleda urejeno, lepo. Gostje objektov so Grki. Tujcev nisva opazila.
Ker je blizu pomola imel mehanik delavnico na prostem, si Bogdan izposodi električno črpalko in zamenja olje našega jeklenega ladijskega srčka, ki že tri dni ne uspe počivati in je od zadnjega servisa delal že več kot 100 ur. Medtem se na pomol vrnejo ribiči in za 10 € in flašo rdečega za napitnino, dobiva 2 kg rib: škarpene, tabinje, petelina, solidnih mer. Sledi zasluženo kopanje in naprej proti jugu srednjega polotoka Peloponeza.
Na zahodni strani polotoka umiramo v brezveterju, takoj za rtom, pridrvi veter 20 v. Do zaliva Kagio so 3 milje in 3 milje glisiramo z genovo v veter. Temu primerno je pestro sidranje. Na sidrišču piha že 23. Ob 22:20h veter izdihne tako v hipu, kot je prišel.
Nastopi tišina in vročina, le komarje izgleda, da je odpihnilo. Voda 20…
Je pa eden redkih zalivov, kjer ni telefonskega signala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar