Že jutro se je lepo začelo. Oblaki so izginili in jutranje kopanje je bilo prijetno. Vetra pa le za vzorec, zato smo do JV rta Kefalonije motorirali. Na koncu otoka je potegnil zahodnik. Čez široko plitvino Kakova, sva zaradi bistre vode občasno kar dvigovala noge. Jadranje do severnega dela Zakynthosa je bilo enkrat za spremembo v idealni smeri, z ravno prav vetra in zelo malo valovi. Tik pred otokom se je veter okrepil in sva prav drvela.
Pred vhodom v luko, med pospravljanjem jader, pridrvi do naju gumic. Prijazni Kostas naju vpraša, če bova tu prenočevala in našteje možnosti privezovanja. Odločiva se za bojo. Pospremi naju do svoje boje in nama poda muring… zastonj. Nekaj malega se plača na obali, če želiš privez z elektriko in vodo, a tega danes ne potrebujeva. Na boji pred peščeno plažo je prav lepo in se lahko v miru kopaš. Seveda naju povabi v taverno za katero skrbi, pove kje ima njegova družina mini market, kje so brezplačni tuši od njegovega strica, a nič ni obvezujoče. V pristanišču ni nobene gneče. Čisto nekaj drugega kot tako oblegani Fiskardo, mnogo prijetneje, lepše.
Po kopanju pregledamo vas in pasje prebivalce, mačje nadloge danes ni prav veliko. Potem me Žvanut vendarle odpelje v taverno na grško večerjo, ki je bila prav slastna. Dobiva šifro za WiFi in sedaj romantično buljiva v ekrane, ker signal nese do barke…
Ni komentarjev:
Objavite komentar