Preveza–Vasiliki, Levkas

Iz zaliva, kjer sva bila sidrana kot na sredini cestnega krožišča, izplujeva ob 9.30 po grško. Včeraj sva se dobro spočila in naspala.

Pred Levkasom je nekaj lokalnega vetra, potem bonaca. Peščene plaže med skalami, barve galice, naju premamijo. Sidrava in skočiva v turkizno vodo, 22 stopinj.

Vsa nadaljna pot po zunanji strani Levkasa je malo odštekana. Levkas je visok 1200 m, kot Nanos, le da gre tu od nule navzgor. Alpske pečine padajo na peščene plaže in te v turkizno vodo. Vrhovi  gora so v meglicah, mi v soncu.

Zavijeva v zaliv Vasilikija. Zadnji del poti jadrava in po dosedanjem pravilu tik pred pristajanjem hitrost vetra doseže 20 v, mandrač pa je manjši od piranskega in predvsem zelo plitev. A zmagava s pomočjo eksotičnega Valežana zelo dobre volje s sosednje barke, ki tu živi že celo zimo. Njegovi eksotiki Bogdan prilije še malo Praznikovega sadjevca v zahvalo za pomoč. Njegov prijatelj, ki preboleva bronhitis pove, da mu je domači šnops odprl pljuča bolj kot Bisolvon, ki mu ga je dala zdravnica.

Bogdan med pregledovanjem privezanih bark sreča srbskega skiperja iz Novega Sada, ki to počne že 25 let in je živi leksikon za grško morje. Vojsko je služil v Vipavi. Izveva marsikaj zanimivega. So pa kot zadnji zvečer pristali (najprej nasedli, brez posledic) še eni Srbi iz Novega Sada, ki tudi že več let hodijo sem jadrat in poznajo Mono-ta iz Izole, svet je majhen. Njihov skiper si je lani na Atlantiku komaj rešil glavo v brodolomu 52 čeveljskega Benetoja.

Pred našim pomolom, pa se dograjuje star valobran. V načrtu imajo narediti novo marino s 400 privezi. Vasiliki bo najbrž izgubil malo sedanje domačnosti…

Na večernem sprehodu odkrijeva na mestu, kjer je bil včasih izvir in korito za žehto (po navtičnem vodiču), non stop samopostrežno pralnico perila in greva v akcijo. Natakneva očala, preštudirava navodila, se vrneva na barko po cunje, jih vrževa v stroj + prašek + 5 €, greva na mythos in čez 45 minut sva zmagala. Perilo je oprano, barka izgleda kot ciganski tabor in greva spat v upanju, da napovedanega dežja ne bo.