Methoni–Kalamata

Jutranji ogled utrdbe Methoni je že vroč, brez vetra.

Utrdbo so v 12. stoletju začeli graditi Benečani, da bi nadzorovali morsko pot okoli Peloponeza. V 15. stoletju je bila dograjena. V njej je bilo celo mesto. Kasneje so jo zasedli Turki in dodali še malo svoje arhitekture. Med ujetniki se je znašel tudi Cervantes. Izkušnjo je menda uporabil v Don Kihotu. Methoni so delno obnovili z evropskimi sredstvi in za ogled se plača vstopnina 2 €.

Jug Peloponeza morajo obpluti tudi trgovske ladje, ki gredo iz Evrope proti Suezu ali obratno. Zato je tu vedno ladijska gneča. Vetra ni, vročina, tudi kopanje pod zidovi naslednje utrdbe Koronos ne pomaga. Utrdba Koroni je bilo drugo oko Benečanske republike, a je v veliko slabšem stanju kot Methoni. Zidovi se rušijo v morje.

Bliže ko smo Kalamati, bolj neznosno je. Kalamata malo spominja na Reko, le da mesto ni potegnjeno tako v hrib. V komercialnem pristanišču ne marajo jahtašev in ni druge izbire, kot marina Kalamata.

Večernemu ogledu mesta se odpoveva. Peklenska vročina naju je zdelala, jutri naj bi bilo še huje. Posvetiva se pralnemu stroju v marini in gratis občinskemu internetu.