Katakolon–Kyparissia, Peloponez

Vstali smo ob sončnem vzhodu, to je 6h30 po grško. Nadela sva si opremo za turiste in šli smo na motorni vlakec, kot pred našo hišo za Borovnico, tukajšni pa pelje v Olimpijo. Vsak dan vozi ob 8,40 in se vrača iz Olimpije ob 13,08, v Katakolonu je spet ob 13,55. Urnik objavijo šele, ko dvignejo žaluzije kioska za prodajo kart. Če je v pristanišče prispel kruzer, je voženj več. Kdaj je to, ti ve le prodajalec kart, ki se pojavi pol ure pred odhodom prvega vlaka. Ota se pelje gratis. Je precej nezaupljiva.

Vožnja z ozkotirnim vlakom je prav romantična, posebej še za otroke železničaskih staršev. Traja 45 minut, mašinenfirer bremza in obilno trobi na vsakem cestnem prehodu brez zapornic, da kaj ne prileti v vlak. Olimpija je med grički, nad rodovitno ravnino. Vse namakajo, polja pomaranč, oljk, limon, trte in tudi gozd.

V Oljimpiji so na ogled muzej olimpijskih iger, muzej izkopanin ter izkopanine same.V muzejih je kar je ostalo v Grčiji. Ota nima vstopa, zato si vse ogledava v izmenah, a ni panike, časa je dovolj, vmes me zabavajo Američani s kruzerjev s svojimi zgodbami. Izkopanine so precej razsute, sestavljajo jih zelo počasi. Vsekakor je zanimivi videti s čim so se ukvarjali naši predniki.

 

Postaja vroče in na povratku klima v vlaku dobro dene. V Katakolonu se hitro vkrcava na Laro, izplujeva iz pristanišča in se za valobranom marine okopava. Za pot do Pylosa ni več dovolj časa. Odločiva se za Kyparissio, ki je 28 milj stran, kar je dosegljivo podnevi. Pol poti lepo jadramo, potem moramo pospešiti z motorjem.

Kyparissia naju preseneti. Dogradili so pomole in je polno praznega, notri 5 jadrnic. Prijazni Angleži nama pomagajo s privezovanjem. Prev lep žur imajo na Francoski jadrnici z živo glasbo na moderen klavir in sosed sodeluje s klasično kitaro.

Ob glasbi se spomniva na Mirana. Kje pluješ?…