Morinje

23.5. Zlarin – Morinje

Oprala sva perilo in sebe, dobila za popotnico domačo zelenjavo za teden dni, in se evakuirala iz Zlarina. Veter se je držal napovedi, midva pa ne urnika in v Šibenskem kanalu sva doživela 35 vozlov v kljun. Kar tri ure sva potrebovala do primernega skrivališča za prehod vremenske fronte, čeprav je od Zlarina oddaljeno le slabih 8 milj. Mimo otoka Krapnja sva pod mostom stare magistrale pri Brodarici zavila v zaliv Morinje, bolje rečeno fjord. Odprtina mostu je visoka 20 m.

Zasidrala sva se dobre pol milje za mostom, pred daljnovodom, na globini 5 m s 40 m verige in 10kg utežjo na njej. Proti bregovom se globina hitro dvigne. Dno pokriva blato, barva vode je jezerska, voda je slana. Na koncu zaliva se lahko povaljate v zdravilnem blatu.

Malo po deseti zvečer smo doživeli neverin, iz 25 juga je pihnilo 30 severo-vzhodnika. Valovanja v zalivu ni bilo, le preselilo naju je na drugo stran sidra. V zalivu je bila sidrana še ena jadrnica, Najad 320, vendar tik pod južnim bregom, v zavetju pred jugom. Po obratu vetra so končali v mulju in šli v največjem nalivu iskat nov prostor za sidranje. In ni vrag, pri premiku so se zaleteli v našo hišo, pri tem, da je zaliv prav prostoren in v njem ni bilo drugega plovnega objekta. Sedela sva v kokpitu pravilno označene Lare in od nikoder se je meter od krme pojavil kljun barke, ki ni plula mimo, ampak naravnost na naju. K “sreči” imava samo zvito zadnjo ograjo in buško na kopalni lestvi. Nič usodnega za nadaljevanje poti, le nekaj telovadbe za živce.

24.5. Morinje

No spala sva dobro in mirno, za razliko od nemškega kapitana. Zjutraj naju je krivec že navsezgodaj zbudil, oziroma naju je zbudil alarm Ota, ko je možakar ves skesan priveslal do nas. Enostavno nas v nalivu ni opazil, sidrna luč na jaboru je bila previsoko za pogled izpod biminija, luč iz salona pa slabo vidna v dežju… Sledila je raziskava stanja in zavarovanj, nato je šel Bogdan na obisk k njim. Nemec je star 77, že skoraj 20 let z ženo pluje po Sredozemlju. 10 let sta se potepala ob severni Afriki (marine po 1000 na leto, letalska karta 70€, olivno olje in škampi 2€, 5€ mečarice, viski 150€). Prišla sta iz Dubrovnika, kjer z marino nista bila prav nič zadovoljna, gresta v Preko. Barko imata nemško spodobno zavarovano in bo njegova zavarovalnica krila nastalo škodo. Tudi obnaša se nemško pedantno in je vse podatke in slike po e-pošti že posredoval zavarovalnici. Storil bo vse, le da nebi kdo slabo mislil o njem… Podaril nama je hafenfürer Sizilien Malta Tunesien.

Sicer okoli naju po zeleni vodi plavajo labodi in Oti kratijo popoldanski spanec. Bi se reklo romantika… Tudi kulinarika je odlična.

Popotovanje bova nadaljevala jutri navsezgodaj zjutraj.