29.5. nedelja
Zapodiva se po svež kruh, wi-fi kave ne najdeva, oz. kavo najdeva, wi-fi je bil pa zanič. Tudi marina ni premogla povezave s svetom. Bogdan oddrvi na sosednji pomol, kjer je ugledal barko z izolsko registracijo, a je bil lastnik Italijan, ki je kupil jadrnico v Sloveniji in obdržal zastavo (Colvic Craft 34, dvojambornica). Nato zažene motor, ki samo zakašlja in iz strojnice se pokadi. Po krajši inšpekciji strojnika sledi ugotovitev, da ga je zalil. Dobro, da se ni zgodilo meni. Vsakič sem kregana, da dam pri zagonu premalo gasa…
Na morju brda in 10 v vetra iz 120. Skale okoli glave Gargana so luknjaste, na rtih trdnjave, v zalivih peščene plaže. Morje je plitvo, okoli 15m.
Prejadrava večino poti, tokrat v smeri. Okoli 19h vplujeva v Barletto, po peljarju eno izmed najbolj varnih pristanišč. Obstaja pa samo ribiški pomol in tovorni del. Piše, da se tam lahko privežeš, če se javiš pristaniškim oblastem. In sva se in je Bogdan odkorakal do Guardije Costale in so ga poslali na Capetanerio del porto in tam so naju popisali do “spodnjih gat” ker so taki časi. Nisva v razredu teroristov in prebežnikov, zato lahko prespiva kjer sva, morava pa pobrati vse pasje dreke našega psa in se zjutraj po 16 kanalu javiti preden izgineva. Izhoda v mesto nimava, ker sva v varovani coni, pa nič hudega. V mestu je neka huda fešta, ki me prav nič ne mika, čeprav do tja ni 600 stopnic, ampak samo kakšen kilometer.
Končno sva v miru spekla ribe in uživava v mirnem okolju silosov in cistern, če neba ne prestreli kakšna raketa iz fešt.
Kam bodo poleti po peljarju stlačili jahtaše jim ni mar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar