Barletta–Bari

30.5. ponedeljek

Zjutraj poleg najinega parkinga kar po tekočem traku spuščajo v vodo gumenjake in gredo lovit ribe. Gumenjaki so skoraj vsi enaki, sivi, s kabinco. Sledi naval avtocistern, ki prihajajo po gorivo v bližnje tanke. Po nalogu luškega kapitana se odjaviva po 16 kanalu in izplujeva.

Nočni zahodnik je postal severo-zahodnik in kar nekaj časa jadrava samo na bole, kasneje se veter ponovno obrne na 120 in navlečeva klasiko. Jadrava do Barija, ne prav hitro. Nič hudega. Čez Otrant lahko zaradi zavarovanja proti Grčiji izplujeva šele v soboto. Takrat nama poteče letošnje, ki velja za Jadran in se začne novo, razširjeno.

Barija ni mogoče spregledati. Najprej opaziš kruzerje (tokrat Costo Delizioso in MSC Orchestra), šele kasneje mesto. Pristanišče je ogromno in brez ploterja bi se težko znašla. Marino Lege navale najdeva, samo živih duš ne, vsaj telefona nihče ne dvigne. K sreči naju en prebivalec Bavarije sliši, ko kličeva po 16 kanalu in nama pomaga najti privez in majstra marine. 36 €, očitno ne gre ceneje. Marina ni razkošna, ima pa vse pritikline in je lepo oskrbovana. Klubska soba z Wi-Fijem je kar celo noč odprta.

Ker sva se nahranila že med potjo, odmarširava v staro mestno jedro. Marina je v sklopu ograjenega pristanišča in najprej marš za mojim maratoncem 2 km do izhoda iz luke, kjer ven spuščajo tudi goste iz plavajočih hotelov z avtobusi ali peš. Potem padeš v labirint uličic starega mesta. Za razliko od turističnih mest, domačini tu tudi živijo, prodajalne za turiste so v manjšini, več je delikates, mesnic, zelenjavnic, kafičev, frizerjev, takih in drugačnih. Ulice so kot njihove dnevne sobe, posedajo pred vrat, za vrati je najprej kuhinja. Po italijansko hrupno, kaotično.

Obdelava nekaj cerkva, katedralo in grad. Najlepša je cerkev sv. Nikolaja. Sprehodiva se do starega pristanišča na drugi strani polotoka in nazaj v marino. Brez postanka za pivce pred vhodom v pristanišče bi jaz in Ota (ki je dobila vodo, ker piva preverjeno ne mara) komaj zmogli. Bogdan je užival v opazovanju kičastih Italijanov (Italijanke so bile vse nekam obilne, bolj kot jaz) in balkanskih kamjonarjev.

Ponoči sva napovedala vojno komarjem. Nekaj časa so zmagovali, zjutraj so pa nasrkali, a so bili nekateri že bogato nahranjeni.