Potepanja: Zlarin

20.5. Vela luka – Zlarin

Spala sva prav mirno. Ponoči je nekajkrat močno lilo, ni pa bilo strelic. Proti jutru se je veter obrnil na burjo, ki je zmerno pihala do najinega odhoda.

Med otočki nasproti Hramine na Murterju se vrneva na odprto morje, kjer naju le miljo južneje pričaka jugo in dež. Priveževa se na pomol na severni strani polotočka Školjič in počakava, da naliv mine. Z dežjem izgine tudi jugo in do otoka Zlarina ni bilo pravega vetra za jadranje, zato je pel motor.

Na Zlarinu sidrava v zalivu pred vasjo, severno od glavnega pomola, na globini 3,5 m, pod vilo Anteja Maglice – MAG–Lite (obnovljena avstro-ogrska vila na začetku zaliva). Dno je peščeno in plitvo. Po dosedanjih izkušnjah sidro dobro drži. Sidrišče ni primerno za močan severo-zahodnik, tramontano se da preživeti, v burji in jugu je mirno. Severnik je izbruhnil ob 2h zjutraj z 22 vozli. Za mirnejši spanec sva 30 m sidrne verige obtežila še z 10kg utežjo. Privezi na pomolu ali v mandraču, ki jih upravlja zlarinski yacht klub so zasoljeni, posebej še, če tam ostaneš več dni.

21., 22.5. Zlarin

S prijateljema, ki ju tu obiskujeva, smo se spoznali pred skoraj 30 leti na prvem prečenju Jadrana s surfi iz Biograda v Italijo in nazaj. Tonči in Jordanka sta bila novinarja, Bogdan skiper spremljevalne jadrnice za novinarje, jaz pa pomočnik skiperja. Že takrat sta imela svojo jadrnico, malo kasneje sva jo kupila tudi midva. Potem smo se vsako leto vsaj enkrat srečali na morju, velikokrat v Sovlju, kjer sta imela privez. Pozimi sva jih obiskovala v Šibeniku, kjer stanujeta. Skupaj smo sanjarili, kako bomo na “stara leta” skupaj pluli po širnih morjih. Pred kratkim sta zgradila majhno poletno hiško na Zlarinu. Tončiju nagaja zdravje, zato sta jadrnico lani prodala.

Sedaj se dobivamo na Zlarinu, v hiški s čudovitim razgledom na Šibenski arhipelag. Od Jordanke vedno izvem kakšno novo skrivnost obmorske kuhinje in ob poslušanju tončijevih prigod ni nikoli dolgčas. Pomagava jima pri urejanju okolice, ki se še ni prav zarasla in uživava v klepetih z drugimi znanci iz teh krajev, ki sva jih spoznala prek Jordanke in Tončija.