28.5. sobota
Zjutraj gremo spet 600 stopnic gor po sveži kruh, sledi kavica 600 stopnic niže v marini in nakup rib od Angelovega brata. Ovčice in špari, slaba kila za 10 €.
Marina je stala 40 €. Ker jim telefonska povezava ni delovala, nisva mogla plačati s kartico in nisva dobila računa, kar pomeni, da fantje marinajo, receptor in varnostnik, niso samo lepo poskrbeli za nas, ampak tudi zase. Letni vez stane 2.300 €.
Ob 11h se končno odplaziva iz marine. (Prvič sva v kopalkah, temp.vode 21°C.) Globinomer tik pred izhodom izza valobrana kaže 1,7 m. Obala je plitva, kilometri peščenih plaž. Naslednje mestece na griču je Peškiči (Peschici), na eni strani pada v mandrač, ki je preplitev za nas, na drugi so slikovite pečine. Lukne in jame so vsepovsod. Kasneje se začnejo prikazovat skalni rti in na vsakem je štirikotna trdnjava, kaštel, vmes zalivi s peščenimi plažami .
Prikaže pa se tudi veter, isti vzorec kot včeraj, le smer je malo bolj z juga, še malo bolj v kljun. Na morje prilezejo surfarji in kajtarji. Ker vetrokaz kaže 25, skrajšava jadra in lepo drviva maksimalno v veter. Prav lepo je šlo, vsaj tako sva mislila. Narediva obrat in ko se ponovno približava obali ugotoviva, da sva skoraj na istem mestu kot prej. Na nekaj miljah se spreminja tako veter, kot tok. Vrževa ven vsa jadra in vseeno vztrajava do mesta Vieste, ki leži na najbolj izpostavljenem koncu Gargana. Za 35 € se veževa v marini La Darsena na tretjem pontonu. Zadnji ponton je od Lege Navale, prvi je najcenejši, preverjeno, – sva izvedela naslednje jutro. Imajo črpalko na obali, le globine niso glih bajne. Na desni strani pristanišča, gledano od vhoda, na notranji strani severnega valobrana je del obale, kjer še vedno ni pontonov in se da vezati bočno zastonj. Ni vode, elektrike, daleč od mesta in pravijo, da ni varno puščati barke nenaseljene. Okolica že malo diši po jugu..
Sledi večerni sprehod v lepo obmorsko mesto. Center je prav blizu marine. Ponovno 600 stopnic gor in dol, večkrat. Prekrižariva ozke ulice počez in povprek. Polno barov, tavern, pizerij in ljudi na sobotnem sprehodu, turisti so še v manjšini. Srečava procesijo, ki se iz glavne katedrale vije dol in gor po celem mestu. Verniki ji sledijo in pojejo. Ni jih malo, saj smo v Italiji. Poulični prodajalci imajo zelenjavo in sadje vzorno zloženo na ape car-jih. Težko se je upreti nakupu, čeprav ladijske zaloge še niso pošle. Kljub sobotnemu večeru so cene nižje kot na ljubljanski tržnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar