Kalami je vasica vikendov in penzionov/apartmajev. Pozimi mora imeti zelo malo stalnih prebivalcev. Premore dva marketa, kjer nabaviva še zadnje grške dobrote.
Severo-vzhodna obala Krfa je slikovita, polna lepih zalivov s peščenimi plažami in zelo obljudena.
Vetra ni in proti Erikuzi nas čez ostanke včerajšnjih valov pelje Janmarček. Na Erikusi padeva v italijansko kolonijo. Razen naju in dveh grških bark so bile vse ostale od tridesetih italijanske. Temu primeren je tudi mir na pomolu.
Marina na Erikuzi je končana. Zaliv so poglobili, pomole in okolico uredili, postavili stebričke za vodo in elektriko. Ko dočakajo potapljača, bodo povsod muringi. Zgrajena je bila s pomočjo evropskih sredstev, za skoraj 8 mio €. Upravlja jo zasebno-javna firma, podjetnik s Krfa in domači upravnik. Luksuz se plača. Za 9 m barko je to 17 eur. Za 2 eur kupiš kartico, na katero si potem naložiš dobroimetje za vodo in elektriko. Voda iz zbiralnika je 0,2 centa/l, elektrika 25 centov/kWh. Ker kapitan nad podatki ni bil ravno navdušen, inkasant marine takoj spomni kakšne so cene marin na Hrvaškem in v Gouviji na Krfu – ah slabo se nam piše.
Erikuza je vedno bolj urejena in žal vedno bolj pozidana s turističnimi objekti. Bi kar ostali tu nekaj dni, vendar izven sezone, na sidru…
Ni komentarjev:
Objavite komentar