Preden začneva akcijo odsidravanja iz plitvega pristanišča Svetega Georgiosa, greva v domači bife na drugi strani mandrača, premisliti kaj storiti. Postrežejo nama najcenejšo grško kavo in najcenejši frape do sedaj. Strašni račun je znesel 2,50 eur.
Dviganje sidra izpeljeva prev elegantno. Okoli sidra se ne smemo zavrteti, ker bi nasedli. Par metrov naprej od sidra se v vodi stoje igrajo otroci. Veter piha od pomola proti sidru, zato se priveževa na pomol z najnovejšo, 50 m dolgo, rumeno, plavajočo vrvjo in odveževa krmni privezni vrvi. Jaz popuščam vrv, Bogdan sočasno dviga sidrno verigo. Ko je kljun nad sidrom, jaz zategnem vrv na krmi, kapitan izvleče sidro in potem se potegnemo nazaj do pomola, odveževa novo, lepo, rumeno vrv in varno izplujemo iz mandrača. Instrumente vklopiva malo kasneje, da nama alarm globinomera ni paral živcev…
Veter je v tem delu Saronskega morja umrl. Počasi odbrniva proti Korfosu, kjer se srečamo s Urekekci. Natakar priveže krmi obeh jadrnic na teraso taverne, kjer takoj storimo nekaj za dober vez in druženje nadaljujemo z večerjo. Urekekci so od zadnjega srečanja obdelali severni Egej, mi južnega. Gradiva za pogovor ni prav hitro zmanjkalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar