Glavni namen obiska Itee je nakup oljčnega olja pri oljarju Kostasu. Nalogo uspešno opraviva. Kostas se je spomnil našega obiska pred dvemi leti. Podari dve plastenki olja za vnučki in nama nabere nekaj mestnih limon.
Itea postaja bolj mestna. Vaške trgovinice izginjajo, nastajajo nove, večje, žal z bolj vsakdanjo ponudbo. Sirarja in odličen izbor feta sirov iz lesenih sodov sva vseeno še našla.
Marina ima po novem delujočo recepcijo. Vez je stal 6,30 eur. Sosed z našega tranzitnega, zunanjega pomola, kjer smo vezani na bok, se je zanimal za letni vez za svojo 32 čeveljsko jadrnico. Stal bi ga 900 eur za celo leto vključno z vodo in elektriko na enem izmed prečnih pomolov, kjer so tudi muringi.
Ker je dostava nafte v Itei malo komplicirana, smo se odpeljali v nekaj milj oddaljeni Galaxidi, kjer Andreas že 27 let skrbi za dostavo goriva v pristanišče. Omenjen je tudi v Heiklovem pomorskem vodiču. Prišli smo v času grške sieste, torej smo ga morali čakati do 6h zvečer. V pasji vročini brez vetra je še spati težko, kaj šele spremljati lastnika na sprehod – bi rekla Ota.
Galaxidi je simpatičen, poln “srčkanih” lokalov, prijaznih ljudi a za danes prevroč in prehrupen. Najin cilj je bil pluti na zahod, dokler ne pade mrak, ampak… V brezveterju pred rtom Andromachi pogledava skozi daljnogled v Korintsko morje in zagledava bele pene iz zahodne smeri. Sledi hiter obrat v skriti zaliv Anemokambi (veternica). Skrit od valov ja, vetrov pa ne. Veter, ki v kanalu povzroča pene, piha tudi skozi naš zaliv. Ne moti nas, ker vsaj hladi. Uživamo večer sidrani za malo grško jadrničko, ki je že vedela kam.
Ko pade mrak, sosed in ribiči iz tistih nekaj hišic v zalivu planejo lovit ribe. Na vhodu v zaliv je velika ribogojnica. Ribiči so uspešni.
Do hore legaris poživlja tišino disco iz otroške počitniške kolonije (na sobni jakosti).
Ni komentarjev:
Objavite komentar