Sveti Georgios, polotok Metana

Po jutranjem lenarjenju, se odpeljemo na ogled zdraviliškega mesta Metana na polotoku Metana. Termalna voda, ki se zliva v morje, vsebuje žveplo. Če ni vetra, lepo diši po gnilih jajcih. Polotok Metana je bil včasih vulkan. V mandraču je bilo ob 14h še eno prosto mesto, a naš cilje je mali mandrač na severni strani polotoka, ki sva ga opazila predlani.

Agio Georgios je mali zaselek, nekaj hiš, taverna, cerkev in ribiški mandrač. Največja globina vode je na vhodu 2,40 m, ob pomolu 2 m, kjer je kapitan vrgel sidro 1,80 m, takoj naprej stojiš na mivki do pasu v vodi….

Tule je res odmaknjen konec sveta. Vaščani znajo bolj malo angleško in nasploh ni videti veliko živih. Telefon komaj vleče. V taverni večerjava okusno hrano za zmerno ceno. Kasneje se na osamljenem pomolu posvetim otinemu kožuhu. Ko se znoči, me v minuti požrejo komarji. Striženje se je končalo že pri vaški razsvetljavi – samo da je uspelo, da pes ne bo pregorel….

K sreči lahko tu kadarkoli skočiš v vodo. Pomol, ki je potopljena nekdanja maona iz armiranega betona, je opremljen s kopalno lestvijo. Voda ima še vedno 28 stopinj.