Mesolongi – Trizonija

Spala sva prav mirno. Komarji niso našli vstopa, ciganov in podgan ni bilo na spregled, le Grki so v teh koncih, ki so bliže Balkanu, malo bolj glasni in žurajo na obali.

Zjutraj ob 9h potrka prijazen port kapitan in v tekoči angleščini izrazi željo, da naš kapitan z ladijskimi papirji obišče kapitanijo. Papirje (DEKPA) pogleda, a glavni razlog je plačilo priveza (vključno z vodo), ki je 5,05 eur.

Sledi ogled mesta, katerega center leži približno 500 m stran in niti približno ni tako nezanimiv, kot je opisano v vodiču. Pralnice nisva iskala, našla pa sva vse ostalo, razen spomenika angleškemu pesniku lordu Byronu, ki je tu umrl (zaradi mrzlice) med grško vojno za neodvisnost.

Med plovbo po močvirjih Mesolongija proti patraškemu mostu so naju napadli komarji v tropih. Bili so povsod, po biminiju, steklih, v kabini in željni krvi. Boj je trajal vse do prijave za plutje pod mostom. Zmagala sva s pomočjo lopatke in pršila.
Most na Peloponez je veličasten in vsakič sproti očara.

Na strani mostu proti Korintu naju Rion traffic prijazno opozori, naj plujeva bolj levo, da ne bova povozila plitvine rta Dhrepanon. Pa ravno sva se spominjala prijateljev, ki so verjeli grški karti in nasedli.

V nedograjeni marini Trizonije pristaneva ob 18h in spečeva tabletke iz sardonov, kupljenih v Mesolongiju.

Marina je začuda polna. Na našem pomolu je pestra druščina Avstrijcev, Švicarjev, Francozov, da o Angležih, ki jih je povsod dovolj, ne govorim. Vode še vedno ni in nasploh se od lani ni prav nič spremenilo, tudi čudni ptič je še tu, samo komunala malo bolje skrbi za okolje.