Jutranji sprehodi po spokojnih mestih so prav zanimivi. Vidiš še kaj drugega kot trope kičasto oblečenih Italijanov…
Na morju je pihal SZ. Jadrati sva začela na metulja z genakerjem in glavnim jadrom, kasneje je bilo vetra vedno več in sva genaker zamenjala za genovo. Kapitan je namestil doma narejeni preprečevalnik neželenega preleta buma (boom preventer) in preizkušal njegovo delovanje. Dobro, da naju ni zasledila obalna straža, saj sva se vozila kot pijanca… a zavora očitno deluje.
Pred Brindisijem je vleklo že 20+. Vhod za velikanski valobran je v SZ vetru kar zanimivo početje. Paziti je potrebno na velikane, ki prihajajo iz luke, okoli valobrana pa so gore odbitih valov in tokovi. Za valobranom je seveda gladko morje in je Lara na jadra glisirala. Šef in šefica sta se ob tem sporekla: praviloma se v lukah ne jadra, kapitan pa je komentiral, da so pravila zato, da se jih krši… kakorkoli, zaprli naju niso. Na sredi luke sva jadra le slekla še ravno dovolj zgodaj preden nama je pot zaprl velikanski trajekt.
Brindisi je ogromna luka, ki je videla že boljše čase. V njej je veliko vojske. Nasproti luke je letališče. Privez na rivi v centru mesta je tudi v močnem vetru prijeten, motijo le vlačilci, ki pomagajo velikim ladjam izpluti in so parkirani v bližini. Z izgovorom na lanskoletno ceno smo pri Giovanniju zbarantali na sprejemljivih 20 € za noč. Le wifi je deloval samo pred njegovim kontejnerjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar